Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 28.11.2019
Naslov: Videonadzor, šola
Številka: 0712-1/2019/2715
Vsebina: Fotografije kot OP, Pravne podlage, Video in avdio nadzor, Šolstvo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer kot zunanjo pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov za nekatere osnovne šole vas zanima mnenje IP glede videonadzora v šolah ter glede slikovnega oziroma video ali zvočnega snemanja prireditev na šoli.

 

Vprašanje glede videonadzora:

Zanima vas, ali lahko šola izvaja videonadzor na hodniku uprave, kjer so ognjevarne omare s podatki ali dostopi do prostorov, v katerih se nahajajo shranjeni pomembni nosilci osebnih podatkov kot so npr. arhivsko gradivo. Navajate, da je hodnik ločen od ostalih notranjih hodnikov in zaklenjen, gre pa za varovanje podatkov, serverjev in premoženja. 

Nadalje vas zanima, ali lahko šola izvaja videonadzor na vseh ostalih notranjih hodnikih in jedilnici z namenom preprečevanja nasilja, takšen nadzor naj bi bil potreben, ker se v teh prostorih šole zgodi največ sporov, saj je tam tudi največja masa učencev istočasno.

Zanima vas, ali lahko šola izvaja videonadzor v širši zunanji okolici šole, vendar še vedno na zemljišču šole: parkirišču šole, kolesarnici za učence, igrišču za 1. razred, dvorišču pred vhodi v šolo, iz razlogov varovanja premoženja šolarjev, šole, učiteljev, varnosti učencev, in ne samo zaradi preprečevanja nasilja, ki se sicer tudi dogaja na teh področjih. Navajate, da zaposleni niso vedno prisotni pri vhodu ali na vseh zunanjih prostorih, šola pa je v njenem poslovnem času odklenjena in odprta tudi za obiskovalce in uporabnike storitev šole (npr. starše, učence zamudnike), kar pomeni, da lahko v prostore šole neomejeno dostopa kdorkoli. Prav tako to velja tudi za prostore, v katerih so garderobne omarice in kolesa učencev, še posebej, ko takšni prostori niso ločeni oziroma zaklenjeni.

 

Zanima vas tudi, ali se videonadzor na vseh notranjih hodnikih ali v jedilnici šole šteje za uvedbo videonadzora na delovnem mestu, za katerega je potrebno pridobiti soglasje reprezentativnega sindikata.

 

Vprašanje glede snemanja šolskih prireditev in objavo fotografij

Nadalje vas v zvezi s slikovnim oziroma video ali zvočnim snemanjem prireditev na šoli, na katerih so prisotni tudi drugi zanima, ali bi šola morala takšne dogodke obravnavati kot javne, na katerih nastopajoči, niso upravičeni pričakovati zasebnosti. Zanima vas, ali mora šola pridobiti izrecno soglasje staršev. Nadalje vas zanima, ali enako velja za javno objavo takšnih posnetkov. 

 

Zanima vas, ali šole za snemanje in objavo posnetkov nastopajočih na teh dogodkih potrebujejo izrecno soglasje staršev ter ali bi bilo zbiranje takšnih soglasij še vedno obvezno, če bi šole v prostoru, v katerem je prireditev, označile in omogočile tudi dodaten ločen prostor, kot prostor zasebnosti, v katerem se snemanje ne bi izvajalo. Navajate, da bi to tudi pomenilo, da otrok na takšni prireditvi ne bi mogel biti med nastopajočimi, če starši s snemanjem in javno objavo posnetkov njihovega otroka ne bi soglašali. Zanima vas še, ali v primeru, da potrebuje šola izrecna soglasja za snemanje na takšnih prireditvah, prepovedati snemanje nastopajočih vsem ostalim udeležencem dogodka, tudi staršem. Navajate, da starši med snemanjem nastopa svojega otroka posnamejo tudi druge otroke, potem pa takšne posnetke, na katerih ni le njihov otrok, sami javno objavijo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

V šolah gre za videonadzor delovnih prostorov ter videonadzor območja, kjer se nahajajo učenci. Le v izjemnih primerih je dovoljen videonadzor delovnih prostorov, in sicer kadar se varuje npr. premoženje in varnost ljudi. Preden se šola odloči za videonadzor mora o njegovi uvedbi pisno obvestiti vse zaposlene in učence ter se posvetovati z reprezentativnim sindikatom. Šola mora tudi namestiti obvestilo o izvajanju videonadzora. Videonadzor mora šola omejiti na tiste dele, kjer je to nujno potrebno. Videonadzor je v osnovnih šolah načeloma dovoljen za varovanje vstopov v šolo in izstopov iz nje ter izjemoma za varovanje svojega premoženja in varnost učencev (npr. arhiva, parkirišča pred šolo, igrišča, kolesarnice, jedilnice), če ni možno zagotoviti milejših sredstev. Obdelavo osebnih podatkov otrok v šoli določa tudi področna zakonodaja (Zakon o osnovni šoli in Pravilnik).

 

Objava fotografij otrok v šoli je možna s privolitvijo staršev. Obdelavo osebnih podatkov otrok v šoli podrobneje ureja področni pravilnik. Fotografiranje nastopa lastnih otrok v šoli s strani staršev pomeni po mnenju IP fotografiranje za zasebne namene. V primeru, da nastop snemajo drugi uporabniki (npr. občina), pri čemer ne gre za zasebno rabo, je potrebno pridobiti soglasje staršev.

 

Javna objava fotografij otrok, na katerih so ti določljivi, npr. na spletni strani ali družabnem omrežju je načeloma zakonita, če se za takšno obdelavo osebnih podatkov vnaprej pridobi osebna privolitev staršev otroka ali njegovih skrbnikov.

 

IP vam to neobvezno mnenje posreduje v okviru svojih pristojnosti s področja varstva osebnih podatkov, ni pa pristojen za podajo kakršnihkoli mnenj s področja izvajanja zakonodaje na področju šole, glede tega se obrnite na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pravno podlago glede pravic, obveznosti, načel in ukrepov, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, predstavljata Splošna uredba o varstvu podatkov in ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno uredbo.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za videonadzor ter fotografiranje otrok ter objavo le-teh, je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe in za javni sektor (kamor sodi osnovna šola kot javni zavod) je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 v zvezi s točko c) člena 6(1) Splošne uredbe načeloma zakon, v določenih primerih lahko tudi privolitev (točka a 6. člena Splošne uredbe) ali izvajanje zakonitih interesov (točka f 6. člena Splošne uredbe). Pravne podlage za videonadzor so določene tudi v ZVOP-1, ki v tem delu še velja poleg Splošne uredbe.

 

Videonadzor v šoli

Zakonsko podlago za izvajanje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, predstavljajo določbe 74. do 77. člena ZVOP-1. V teh določbah pa je posebej urejen zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore, in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo.

IP pojasnjuje, da bi šlo v primeru izvajanja videonadzora v osnovni šoli na eni strani za videonadzor delovnih prostorov, ki ga ureja 77. člen ZVOP-1, ter na drugi strani za videonadzor območja, kjer se nahajajo učenci, obiskovalci ter morebiti tudi druge osebe, za ugotavljanje dopustnosti katerega pa je potrebno uporabiti določbo člena 6(1)(e) Splošne uredbe. Slednji določa, da se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri presoji utemeljenosti obdelave osebnih podatkov na tej pravni podlagi je ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni strani in na drugi strani interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri tem obdelava osebnih podatkov pri videonadzoru ne sme biti nesorazmerna ter ne sme prekomerno poseči v zasebnost posameznika.

Iz navedenega izhaja, da videonadzor v šoli načeloma ni prepovedan, temveč je dopusten pod pogoji iz člena 6(1)(e) Splošne uredbe in iz prvega odstavka 77. člena ZVOP-1.

 

IP pojasnjuje, da glede izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov 77. člen ZVOP-1 določa posebna pravila. Ta se lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati prej navedene interesePrepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Izvajalec videonadzora mora v vsakem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposleni ne bi bili podvrženi snemanju, torej, ali je uvedba videonadzora zares sorazmerna v ožjem smislu. Zaradi invazivnega posega v zasebnost delavca je zakonodajalec postavil zelo stroge pogoje za vzpostavitev videonadzora znotraj delovnih prostorov.

 

Šola bi torej morala kot upravljavec osebnih podatkov, ki bi se obdelovali pri izvajanju videonadzora, najprej opredeliti, v katerih prostorih bi izvajal videonadzor, namen takega videonadzora in katere pravne dobrine bi želel z njim varovati, ob tem pa upoštevati poseg v informacijsko zasebnost zaposlenih, učencev ter drugih oseb, prisotnih na nadzorovanih območjih, ki ga bi izvajanje takega videonadzora predstavljalo. Nadalje bi moral ugotoviti, ali obstajajo milejša sredstva, s katerimi bi lahko zavaroval pravno dobrino in bi v manjši meri ali pa sploh ne posegala v pravico navedenih oseb do varstva njihovih osebnih podatkov (npr. zagotoviti prisotnost zaposlenih, če je to možno; zaklepanje vrat). Če bi upravljavec ugotovil, da izpolnjuje pogoje za izvajanje želenega videonadzora, pa bi tega moral izvajati v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 Splošne uredbe, predvsem bi moral spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki jih bi pri tem obdeloval, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine.

 

Ob navedenem IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz 31. člena Splošne uredbe oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz 24. in 25. člena ZVOP-1. Upravljavec mora namene varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov.

 

IP izpostavlja, da zgolj na podlagi razpoložljivih informacij iz vašega dopisa ter v okviru nezavezujočega mnenja ne more oceniti, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Upoštevati je treba, poleg možnosti drugačnega nadzora nad premoženjem in varnosti učencev, tudi lokacije in domet kamer, dosedanje izkušnje ob pojavu določenega negativnega dogodka, posebnosti dosedanjih incidentov ter druge relevantne okoliščine konkretnega primera, ki jih je mogoče v celoti proučiti le v okviru inšpekcijskega postopka. Upravljavec osebnih podatkov pa je tisti, ki mora na podlagi zgoraj opisanih pogojev sprejeti dokončno odločitev, ali bo videonadzor uvedel ali ne.

 

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na še vedno aktualne smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. IP pa je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«.

 

Prav tako je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) sprejel smernice o videonadzoru. Smernice pojasnjujejo uporabo Splošne v povezavi z obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora s ciljem enotne uporabe Splošne uredbe. Smernice so bile dane v javno razpravo. Na voljo so na spletni strani EDPB: https://edpb.europa.eu/our-work-tools/general-guidance/gdpr-guidelines-recommendations-best-practices_en.

 

Fotografiranje otrok v šoli

 

Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek (1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1), torej tudi fotografija učenca. Obdelava osebnih podatkov pa pomeni, kot to določa 2. točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov, vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih. Fotografiranje otrok je obdelava osebnih podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba določa v členu 6, kdaj je obdelava dovoljena. (npr. privolitev, pogodba, zakoniti interesi, zaščita življenjskih interesov, za izpolnitev zakonske obveznosti in drugi). 

 

Glede (ne)dopustnosti fotografiranja nastopov otrok po Splošni uredbi poudarjamo, da v tem delu ni nikakršnih sprememb glede na čas pred začetkom uporabe Splošne uredbe. Nova zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov torej ni uvedla novih pravil glede fotografiranja otrok in staršem tudi ne prepoveduje fotografiranja lastnega otroka na nastopu v šoli.

 

Fotografiranje nastopa lastnih otrok v šoli s strani staršev pomeni po mnenju IP fotografiranje za zasebne namene. Vsekakor pa morajo biti starši previdni pri morebitnem nadaljnjem posredovanju fotografij drugih otrok, predvsem tudi pri objavah na spletu in na družbenih omrežjih. Starši zato fotografij drugih otrok brez soglasja njihovih staršev ne smejo posredovati tretjim ali jih objavljati na spletu. Gre namreč za drugačno situacijo, kot kadar fotografiranje prireditve organizira šola.

 

V primeru, da nastop otrok snemajo ali fotografirajo drugi uporabniki (npr. občina) je potrebno pridobiti soglasje staršev. (obdelava osebnih podatkov v šoli je možna tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje javnih nalog). Prav tako je potrebno pridobiti soglasje staršev za javno objavo le-teh.

 

Glede pravnih podlag in namenov pri obdelavi osebnih podatkov v šoli, pa IP omenja sledeče:

Za javni sektor (kamor spadajo tudi šole kot javni zavodi) v skladu z 9. členom ZVOP-1, ki se v tem delu še uporablja, velja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (npr. Zakon o osnovni šoli). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1). Ne glede na to, da pa se upoštevajoč drugi odstavek 9. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo osebni podatki tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje javnih nalog. Prav tako se lahko obdelujejo tisti osebni podatki, ki so potrebni za sklenitev ali izvrševanje pogodbe, ki jo je sklenil posameznik s subjektom javnega sektorja (točka b člena 6(1) Splošne uredbe), ter tisti podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, in če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (4. odstavek 9. člena ZVOP-1). Pri obdelavi osebnih podatkov se upoštevajo tudi specialni predpisi, ki določajo pogoje obdelave osebnih podatkov na posameznem področju, v konkretnem primeru Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K; v nadaljevanju ZOsn). ZOsn določa evidence, ki jih vodi šola in namene teh evidenc. Ob navedenem je treba upoštevati tudi načelo, da so osebni podatki lahko zbrani le za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (člen 5 (1b) Splošne uredbe).

ZOsn v 94. členu določa, da osnovna šola zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, vsebovane v zbirkah podatkov, ki jih vodi v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom ni drugače določeno. V prvem odstavku 95. člena so navedene zbirke podatkov, ki jih vodi osnovna šola. V 97. členu pa sta določena namen in uporaba zbirk podatkov. Osebni podatki učencev iz zbirk podatkov iz 95. člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo za potrebe obveznega izobraževanja in posredujejo ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, za izvajanje z zakonom določenih nalog ter Državnemu izpitnemu centru za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja. Nekateri izmed teh podatkov se zbirajo s soglasjem staršev. Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08; v nadaljevanju Pravilnik) pa v 5. členu določa, da se osebni podatki o učencih in njihovih starših smejo zbirati, uporabljati, shranjevati in posredovati samo za namene, določene v zakonu, oziroma za namene, razvidne iz privolitve posameznika, in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni. ZOsn kot področni zakon natančno določa, za kakšen namen (za potrebe obveznega izobraževanja) se obdelujejo podatki otrok in staršev.

 

Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08) pa v 6. členu določa, da za osebne podatke, za katere se starši učencev s pisno privolitvijo strinjajo, da so javno dostopni, ker po naravi, vsebini ali namenu ne posegajo v zasebnost učencev (npr. razstave izdelkov učencev, skupinski posnetki učencev na fotografijah, videoposnetki, zvočni ali filmski posnetki javnih nastopov učencev na prireditvah, ipd.), šola pridobi pisno soglasje staršev za celo šolsko leto. Iz soglasja mora biti razvidno, za kakšne fotografije, snemanja in intervjuje gre, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo le-ti uporabljali in koliko časa se bodo shranjevali.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka