Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 19.12.2019
Naslov: Rok hrambe posnetkov videonadzora
Številka: Rok hrambe posnetkov videonadzora
Vsebina: Rok hrambe OP, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede roka hrambe  posnetkov videonadzora.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora.

Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še naprej uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V vašem zaprosilu navajate določbo petega odstavka 75. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki iz četrtega odstavka istega člena lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. IP pritrjuje vašemu mnenju, da se določba nanaša na videonadzor dostopa v uradne službene in poslovne prostore.

Glede roka hrambe ostalih videonadzornih posnetkov IP pojasnjuje, da ta ni določen s posebnimi predpisi. Posledično je pri tem treba upoštevati splošna določila Splošne uredbe o varstvu podatkov, zlasti določbo (e) točke prvega odstavka 5. člena, ki določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Navedeno je treba razlagati skupaj s c) točko prvega odstavka 5. člena (načelo najmanjšega obsega podatkov), ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Rok hrambe (oziroma dostopnosti posnetkov) je torej odvisen od namena snemanja. Ko se namen izpolni, takrat hramba posnetkov ni več dopustna, če ni za to druge izrecne zakonske podlage. Pri presoji, kdaj je namen snemanja izpolnjen, je treba upoštevati tudi vsebino posnetka in pravni temelj, na podlagi katerega se snemanje izvaja.

 

V praksi na splošno načeloma ni razloga, da bi se vsi posnetki hranili dlje kot tri mesece (ali celo krajši čas), razen, če poseben zakon za določene posnetke določa drugače. Vsekakor pa je treba presojati rok hrambe za vsak primer posebej glede na zgoraj navedene kriterije.

Več informacij o videonadzoru je na voljo v smernicah IP, ki so objavljene na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

Prav tako je IP glede videonadzora v večstanovanjskih stavbah izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/vop/

 

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka