Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 25.11.2019
Naslov: Objava prejemnikov variabilnega dela plač
Številka: 0712-1/2019/2686
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede objave prejemnikov variabilnega dela plač/nagrad.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih ali drugih upravnih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

 

V skladu s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatki predstavljajo katere koli informacije v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki. Torej tudi podatki o delovni uspešnosti in podatki o višini dodatka k plači, ki se nanašajo na določenega ali določljivega zaposlenega, predstavljajo osebne podatke. IP nadalje pojasnjuje, da v skladu z 2. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov obdelava osebnih podatkov pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

 

V skladu z navedenim torej tudi posredovanje oziroma objava navedenih osebnih podatkov zaposlenih predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Ta je v skladu s členom 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)   posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)   obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)    obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)   obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)   obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)    obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

IP nadalje pojasnjuje, da obstaja razlika med položajem delavca v javnem in zasebnem sektorju. V javnem sektorju področni zakon v smislu točke (c) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, s spremembami in dopolnitvami), ki v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Glede na navedeno IP meni, da objava podatkov o delovnih mestih v javnem sektorju in višini pripadajočih dodatkov, z izjemo dodatka za delovno dobo, z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna.

Za zaposlene v zasebnem sektorju, kamor spada tudi vaše podjetje, takšna ali podobna določba, ki bi  eksplicitno predpisovala, katere podatke o plačah delavcev se lahko posreduje (tudi znotraj delodajalca) oziroma objavi, ne obstaja. Iz tega izhaja, da bi bila obdelava osebnih podatkov, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje (objava podatkov o dodatkih k plači), zakonita le, če bi bila zagotovljena ena izmed zgoraj navedenih pravnih podlag iz člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Področni zakon, ki splošno določa obdelavo osebnih podatkov delavcev (tako v javnem kot zasebnem sektorju), je sicer Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 - ZPosS). Ta v 48. členu splošno določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Ob tem IP pojasnjuje tudi, da je v skladu s 4.a členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18) v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja tudi:

-      informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

-         informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma je z njimi neposredno povezana, če je za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes.

IP sklepno poudarja, da je presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo in odgovornost zanjo vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka