Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 18.11.2019
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov med družbami za namen dokazovanja na sodišču
Številka: 0712-1/2019/2519
Vsebina: Delovna razmerja, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da imata transportna gospodarska družba A in družba B, ki se ukvarja s posredovanjem izpisov iz kartic voznikov, sklenjeno pogodbo. Družba C na sodišču v nekem postopku nastopa kot tožeča stranka, tožena stranka pa je njen delavec. Zanima vas, ali lahko družba A od družbe B zahteva, da ji družba B posreduje izpis iz kartice tega delavca družbe C, ki v postopku nastopa kot tožeča stranka, ter nato družba C te izpise tudi uporabi kot dokaz v sodnem postopku.

 

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so urejene v členu 6(1) Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

 

  1. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
  2. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe
  3. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
  4. obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
  5. obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
  6. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

To pomeni, da mora družba A zagotoviti ustrezno pravno, da ji lahko družba B posreduje osebne podatke delavca.

 

V kolikor smo pravilno razumeli vaše vprašanje, družba C v konkretni zadevi nastopa kot delodajalec tožene stranke oz. delavca. Delodajalec lahko v skladu s členom 48 Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDR-1) zbira, obdeluje, uporablja in posreduje osebne podatke delavca tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da delodajalec načeloma potrebuje podatek o delovnem času delavca, saj mu le na takšen način lahko izplača plačo.

 

Ne glede na navedeno IP pojasnjuje, da je za presojo dopustnosti dokazov sicer v celoti pristojno sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek. IP prav tako v skladu s tretjim odstavkom člena 55 Splošne uredbe ni pristojen za presojo zakonitosti obdelav osebnih podatkov v okviru sodnih postopkov.

 

Ne glede na to pojasnjujemo, da v primeru obdelave osebnih podatkov v pravdnih postopkih potrebno upoštevati določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP). V pravdnem postopku praviloma velja razpravno načelo, skladno s katerim morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).

 

IP na koncu še opozarja, da bi nezakonito zbiranje osebnih podatkov za namene dokazovanja v pravdnem postopku lahko pomenilo kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov ali nedopusten poseg v kakšno osebnostno pravico in bi lahko prizadeti posameznik zaradi tega v sodnem postopku zahteval izločitev nezakonito pridobljenih dokazov in uvedbo postopka zoper osebo, ki je nezakonito zbirala njegove osebne podatke ali je s svojem ravnanjem kako drugače posegla v njegove osebnostne pravice.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

asistentka svetovalca