Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.11.2019
Naslov: Videonadzor
Številka: 0712-1/2019/2508
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer zanima vas mnenje IP glede snemanja s telefonom ali videokamero. Navajate, da ste na svoji parceli, na kateri poteka služnostna pot, začeli popravljati pot, sosed pa vas pri delu na tej parceli snema oz. slika. Navajate, da je sosed nima več pravice do uporabe te poti na podlagi služnostne pogodbe, ker je parcelo prodal. Navajate, da sosed vse snema, tudi tretje osebe, ki se nahajajo na vaši parceli. Zanima vas, ali vas sosed lahko snema brez dovoljenja pri delu na vašem zemljišču in če ne, kaj lahko naredite. Zanima vas tudi, ali morate na hišo obesiti tablo, da izvajate videonadzor, ker boste svojo hišo zavarovali z video nadzorom, kamere pa bodo usmerjene le na vaše zemljišče in na vaše gospodarsko poslopje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Glede snemanja, ki ga boste izvajali vi:

IP najprej omenja, da Splošna uredba v 2. členu določa, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti (npr. izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe).

 

Če boste res snemali zgolj svojo posest, torej v primeru, ko gre samo za nadzor nad posestjo posameznika (npr. stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in zasebno parcelo), IP ne vidi razlogov, da bi takšnemu izvajalcu videonadzor preprečevali oziroma prepovedovali uvedbo videonadzora. Kamere pa ne smejo biti usmerjene na del dvorišča, kjer se gibljejo tudi drugi oz. po katerem ima npr. služnost za prevoz tudi sosed, ali na javne površine.

 

Prav tako niste dolžni (ob tem, da snemate samo svojo posest) obesiti obvestila o videonadzoru.

 

Glede snemanja, ki ga izvaja vaš sosed:

IP poudarja, da kljub dejstvu, da primerov zasebne rabe Splošna uredba in ZVOP-1 ne urejata (npr. snemanja tuje posesti (ne javne) s strani soseda za zasebne namene), ne pomeni, da posameznik nima pravnega varstva, če meni, da mu je bila zaradi izvajanja videonadzora kršena njegova pravica do zasebnosti. IP pojasnjuje, da v primeru morebitnega snemanja tuje posesti oziroma objektov ter posameznikov za zasebne namene, lahko storilec z dejanskim izvajanjem videonadzora sicer še vedno poseže v osebnostne pravice oz. zasebnost posameznika, vendar se iz navedenega razloga to ne more presojati po določbah Splošne uredbe in ZVOP-1.

 

Če izvajalec videonadzora v takem primeru brez dovoljenja in vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je za svoja dejanja lahko kazensko odgovoren. Posameznik, katerega pravica do zasebnosti je kratena, pa lahko po 134. členu Obligacijskega zakonika vloži tožbo na sodišče, s katero sodišču predlaga, da odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda.

 

V primerih, ko se z izvajanjem videonadzora občutno posega v zasebnost posameznika,  je na razpolago tudi kazensko pravno sodno varstvo, saj lahko izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 50/12-UPB2, s sprem; KZ-1) pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, katerega je potrebno podati na pristojni policijski postaji.

 

IP pa nadalje omenja še, da je pri izvajanju videonadzora pristojnost IP kot nadzornega organa podana le takrat, ko posamezniki izvajajo videonadzor za zasebno uporabo in domače potrebe, obstajajo pa dokazi, da storilec dejansko snema (tudi) javno površino in nastale posnetke uporablja ali vsaj namerava uporabiti za nezasebne namene.

 

Če pa ste prepričani, da gre za nezakonito izvajanje videonadzora in bi IP na podlagi vaše zahteve moral uvesti postopek, lahko pri IP na podlagi člena 77 Splošne uredbe vložite podpisano pisno vlogo. Vloga mora biti vložena skladno z določbami 63., 64, 65. in 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06–UPB2, s spremembami).

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka