Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.11.2019
Naslov: Pridobivanje informacije o številu otrok glede na ukrepe BS
Številka: 0712-1/2019/2530
Vsebina: Bančništvo, Pravne podlage
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 4. 11. 2019 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete v zvezi z ukrepom Banke Slovenije, ki je postavila strožje pogoje za pridobivanje potrošniških ali stanovanjskih kreditov ter v postavko pri izračunih dodala tudi faktor števila otrok na družino. Zanima vas, kako lahko Banka Slovenije oziroma banke pridobijo informacijo o številu otrok – ali se to gleda iz prometa na TRR, kjer se vidi morebiten priliv za otroški dodatek ipd. ali lahko to informacijo prejmejo tudi drugače?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju v skladu z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše pisno neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Banke, hranilnice ter podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: banke) imajo zaradi izpolnjevanja zahtev iz Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19, v nadaljevanju: Sklep BS), ki ga je Banka Slovenije v vlogi nadzornega organa izdala na podlagi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13), za pridobivanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih ustrezno pravno podlago, in sicer po točki (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Kako bodo banke te podatke pridobivale, je po mnenju IP prepuščeno bankam, saj Sklep BS načina pridobivanja teh podatkov podrobneje ne opredeljuje, vsekakor pa je pomembno, da banke podatke dobijo na način, da zagotovijo, da so podatki celoviti, točni in ažurni ter sorazmerni glede na namen, za katerega se pridobivajo.

 

 

Obrazložitev:

 

Splošna uredba v prvem odstavku 6. člena opredeljuje zakonite pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;  (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;  (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;  (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;  (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;  (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Pri tem se točka (f) prvega pododstavka ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13, v nadaljevanju: ZMbNFS), na podlagi katerega je bil s strani Banke Slovenije izdan Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19, v nadaljevanju: Sklep BS), kot nadzorni organ določa Banko Slovenije (3. točka prvega odstavka 2. člena). V skladu s prvim odstavkom 17. člena so nadzorni organi pri izvajanju makrobonitetne politike pristojni in odgovorni za opravljanje makrobonitetnega nadzora nad finančnimi družbami, za nadzor katerih so pristojni po področnih zakonih. Nadalje so v 19. členu določeni makrobonitetni nadzorni ukrepi in instrumenti, v zvezi s temi pa je v drugem odstavku istega člena izrecno določeno, da nadzorni organi pri izvajanju pristojnosti iz 17. člena  s podzakonskim ali drugim aktom podrobneje opredelijo vrsto, vsebino, značilnosti in trajanje makrobonitetnih nadzornih ukrepov in instrumentov iz prvega odstavka tega člena, pogoje in način njihovega izvajanja, roke in način poročanja ter nadzorne ukrepe in instrumente, ki niso opredeljeni v področnih zakonih.

 

Sklep BS, ki predstavlja podzakonski akt, ki ga je kot nadzorni organ na podlagi ZMbNFS izdala Banka Slovenije, v drugem odstavku 6. člena določa, da mora potrošniku, ne glede na višino dohodka, po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo, in nadalje opredeljuje še, da mora potrošniku, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

 

Glede na navedene določbe Splošne uredbe, ZMbNFS in Sklepa BS imajo banke ustrezno pravno podlago za pridobivanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih, in sicer po točki (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Gre namreč za izpolnjevanje zahtev iz Sklepa BS, ki ga je Banka Slovenije v vlogi nadzornega organa  zaradi izvajanja nadzornih ukrepov izdala na podlagi ZMbNFS. Ker Banka Slovenije v sklepu načina pridobivanja teh podatkov ne predpisuje, je to po mnenju IP prepuščeno bankam, vsekakor pa morajo podatke pridobivati na način, da zagotovijo, da so pridobljeni podatki celoviti, točni in ažurni, saj lahko le tako dosledno izpolnijo zahteve iz Sklepa BS. Banke bi po mnenju IP tako lahko podatke o vzdrževanih družinskih članih potencialnih kreditojemalcev pridobivale tudi na način, da bi od njih zahtevale predložitev javne listine, kot so rojstni list, sklep sodišča, notarski zapis o določitvi preživnine, odločba o odmeri dohodnine, odločba CSD o odmeri otroškega dodatka, dodatka za veliko družino, potrdilo o vzdrževanih družinskih članih, ali kakšno drugo listino, iz katere so nedvoumno razvidni vzdrževani družinski člani, pri tem pa bi morale upoštevati, da so podatki sorazmerni glede na namen, za katerega se pridobivajo, da torej za izpolnjevanje predmetnih zahtev Sklepa BS ne obdelujejo več osebnih podatkov, kot je to nujno potrebno za dosego namena.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

Mojca Leitinger Okršlar,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka