Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 07.11.2019
Naslov: Obvestilo o snemanju in objava posnetka
Številka: 0712-1/2019/2536
Vsebina: Mediji, Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste se udeležili predstavitve izdelka v trgovinskem centru. Ker o snemanju niste bili obveščeni, ne dovolite objave posnetka na televiziji.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev.

 

IP nadalje pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju URS). Objava osebnih podatkov posameznika v medijih pa lahko sodi tudi pod okrilje širše pravice do zasebnosti iz 35. člena URS, ki je v pristojnosti sodišč. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To v opisanem primeru pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu URS.  Več o varstvu osebnih podatkov v medijih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/OP_in_mediji.pdf.

 

Upravljavec oziroma organizator dogodka mora imeti za obdelavo osebnih podatkov (npr. snemanje, hrambo, objavo posnetkov ipd.) v vsakem primeru ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6(1) Splošne uredbe. V primeru, kot ga opisujete, bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov najverjetneje predstavljala osebna privolitev posameznika po členu 6(1)(a) Splošne uredbe ali zakoniti interesi upravljavca po členu 6(1)(f) Splošne uredbe. Za zakonito obdelavo posnetkov dogodka, na katerih so posamezniki enostavno prepoznavni in ki jih je mogoče šteti kot varovane osebne podatke (predvsem to velja za portretne posnetke posameznikov od blizu, v visoki ločljivosti in praviloma ne za posnetke dogodka kot takega), načeloma upravljavec potrebuje njihovo osebno privolitev. Za poročanje medija o samem dogodku, kjer je pomemben predvsem dogodek kot tak, ne pa njegovi obiskovalci, pa bi lahko pravno podlago predstavljali zakoniti interesi upravljavca. Konkretno presojo o tem mora opraviti upravljavec sam.

 

Prav tako je upravljavec pri obdelavi osebnih podatkov dolžan upoštevati člen 13 in 14 Splošne uredbe v zvezi z obveščanjem posameznika glede obdelave osebnih podatkov. Obveznost obveščanja velja v vseh primerih obdelave, ne glede to po kateri pravni podlagi se podatki obdelujejo. Pri privolitvi se obveznost obveščanja zagotavlja ob pridobivanju privolitev, v drugih primerih pa (npr. obdelava na podlagi zakonitih interesov) pa na drug primeren način. Glede obveznosti obveščanja Splošna uredba vsebuje pravila tako glede oblike (da morajo biti informacije podane v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku), kot tudi glede vsebine informacij.

 

IP ob tem dodaja, da je nadaljnja uporaba posnetkov, npr. uporaba za promocijske namene, objava fotografij na spletni strani podjetja ali družbenem omrežju na način, ki omogoča enostavno prepoznavo upodobljenega posameznika (to je lahko npr. udeleženci), skladna z določbami Splošne uredbe, če se za takšno obdelavo osebnih podatkov vnaprej pridobi osebna privolitev upodobljenega posameznika. V primeru, ko posameznika na fotografiji ali posnetku ni mogoče prepoznati (npr. če je posameznik s hrbtom obrnjen proti objektivu), pa določbe Splošne uredbe tistega, ki posnetek nadalje uporablja, ne zavezujejo. Za več informacij o osebni privolitvi vas napotujemo na spletno stran IP, kjer lahko dostopate do relevantnih informacij glede veljavne privolitve: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/. IP pa v konkretnih primerih ter v okviru mnenja ni pristojen presojati, kdaj in pod kakšnimi pogoji je snemanje določenih dogodkov in nadaljnja objava posnetkov dopustna, saj gre pri tem za večplastna vprašanja ter nepoznane okoliščine posameznega primera.

 

Objava osebnih podatkov lahko tudi v primerih, ki ne sodijo v okvir določb Splošne uredbe, predstavlja poseg v pravico drugih posameznikov do zasebnosti v širšem smislu, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Namreč ravnanje nezakonite objave osebnih podatkov lahko pomeni storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime (za presojo česar pa IP ni pristojen) iz 18. poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2 -  v nadaljevanju KZ-1). Nadalje se je v takšnem primeru mogoče pod odločenimi pogoji poslužiti tudi institutov civilnega prava kot npr. zahteve za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic iz 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju OZ), zahteve za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter drugih institutov civilnega prava.

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov