Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.11.2019
Naslov: Videonadzor
Številka: 0712-1/2019/2537
Vsebina: Občine, Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje, in sicer navajate, da je podjetje namestilo kamero na drog hišice, kjer se pobira vstopnina za vstop v krajinski park. Zanima vas mnenje IP, ali je videonadzor dovoljen ter ali je dovoljeno zaustavljati vsa vozila za vstop v krajinski park in prebivalce. Navajate, da gre za kršitev osebnostnih pravic. Navajate še, da ob videokameri ni table, ki bi vsebovala informacije o osebi, ki videonadzor izvaja, prav tako ne telefonske številke za pridobitev informacije, kje in koliko časa se hranijo posnetki ter za kateri namen. Navajate, da bi morala občina odstraniti kamero in prenehati pobirati nezakonito vstopnino. Navajate še, da iz sklepa okrajnega sodišča v tem primeru izhaja, da mora podjetje prenehati s snemanjem, a se tega sklepa ne drži. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP podaja to neobvezno mnenje z vidika svojih pristojnosti glede varovanja informacijske zasebnosti in videonadzora in se ne opredeljuje do zaračunavanja vstopnin v krajinski park ter glede izvršitve sklepa sodišča, navedeno namreč sodi v pristojnost občine oziroma glede na Odlok o upravljanju Krajinskega parka ….. ter sodišča v primeru izvršbe. Odlok določa obveznosti upravljavca v zvezi s pobiranjem vstopnine ter da upravljavec parka skrbi za varovanje naravnih vrednost parka. Ob tem IP še poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za videonadzor, je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v členu 6(1) Splošne uredbe (npr. izvajanje zakonitih interesov, točka f 6. člena Splošne uredbe). Pravne podlage za videonadzor so določene tudi v ZVOP-1, ki v tem delu še velja poleg Splošne uredbe.

Videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe ZVOP-1. Zakonsko podlago za izvajanje videonadzora, do drugačne ureditve v novem zakonu, predstavljajo določbe 74. do 77. člena ZVOP-1. V teh določbah pa je posebej urejen zgolj videonadzor območij, ki predstavljajo dostope v službene ali poslovne prostore, in območij, ki predstavljajo delovne prostore zaposlenih pri izvajalcu videonadzora, medtem ko je pri presoji zakonitosti videonadzora vseh drugih območij potrebno presoditi, ali zanj obstaja katera od splošnih pravnih podlag za obdelavo.

Za ugotavljanje dopustnosti videonadzora je potrebno uporabiti določbo člena 6(1)(e) Splošne uredbe v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1. Slednji določa, da se v javnemu sektorju lahko izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri presoji utemeljenosti obdelave osebnih podatkov na tej pravni podlagi je ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni strani in na drugi strani interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri tem obdelava osebnih podatkov pri videonadzoru ne sme biti nesorazmerna ter ne sme prekomerno poseči v zasebnost posameznika. 

Iz navedenega izhaja, da videonadzor vhoda v krajinski park ter cestišča načeloma ni prepovedan, temveč je dopusten pod pogoji iz člena 6(1)(e) Splošne uredbe v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1. 

Predstojnik osebe javnega ali zasebnega sektorja mora vsakič, ko namerava uvesti ali dopolniti videonadzor, oceniti z vidika načela sorazmernosti, ali ga je res potrebno uvesti, in to obrazložiti v pisni odločitvi. Če bo izvajanje videonadzora zaupano zunanji organizaciji (npr. varnostni službi ali komu drugemu), mora s to organizacijo skleniti še ustrezno pogodbo o pogodbeni obdelavi (28. člen Splošne uredbe) ter v njej opredeliti vsa vprašanja v zvezi z videonadzorom. O izvajanju videonadzora pa mora tudi pisno obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.

Upravljavec osebnih podatkov, bi se moral najprej opredeliti, kje bi izvajal videonadzor, namen takega videonadzora in katere pravne dobrine bi želel z njim varovati, ob tem pa upoštevati poseg v informacijsko zasebnost mimoidočih ter drugih oseb, prisotnih na nadzorovanih območjih, ki ga bi izvajanje takega videonadzora predstavljalo. Če bi upravljavec ugotovil, da izpolnjuje pogoje za izvajanje želenega videonadzora, pa bi tega moral izvajati v skladu s splošnimi načeli iz člena 5 Splošne uredbe, predvsem bi moral spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov ter poskrbeti, da bi bili osebni podatki, ki jih bi pri tem obdeloval, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Pomembno je namreč, da tudi v primerih, ko se ugotovi, da je pred varstvom informacijske zasebnosti posameznika treba dati prednost varstvu drugih pravnih dobrin, ta prednost ni absolutna, ampak se v navedeno pravico poseže le tako in toliko, kolikor je to potrebno za zavarovanje te druge dobrine.

IP še omenja, da je v primeru obsežne obdelave osebnih podatkov, ko gre za npr. uporabo novih tehnologij, ali glede na naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave, ki bi lahko povzročili veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, je potrebno pred postavitvijo kamer, ki bi lahko posnele osebe ali vozila tako, da so ti določljivi, treba opraviti oceno učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov (torej preveriti zakonitost oz. obstoj pravne podlage, sorazmernost – npr. kako minimizirati obseg osebnih podatkov, namenskost, kako preprečiti zlorabe posnetkov in zagotoviti njihovo varnost, kakšni so primerno kratki roki hrambe ipd.). Ocena učinkov je orodje za pravočasno identifikacijo, analizo in zmanjševanje tveganj glede nezakonitih ravnanj z osebnimi podatki. 

Pred izvajanjem videonadzora javnih površin je treba pretehtati, ali je njegova uvedba res nujno potrebna. Ob tem je treba upoštevati tudi določbe ZVOP-1 v zvezi z namenom obdelave osebnih podatkov (videoposnetkov). 16. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter da se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Zakonodajalec je uporabo videonadzora kot obliko obdelave osebnih podatkov z ZVOP-1 omejil, tako da je določil zaprt krog dopustnih namenov za njegovo izvajanje. ZVOP-1 tako eksplicitno našteva (v prvem odstavku 75. člena, v drugem odstavku 76. in prvem odstavku 77. člena ZVOP-1) namene uvedbe in izvajanja videonadzora. IP meni, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, seveda ob spoštovanju načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pred uvedbo videonadzora oceniti vrednost premoženja, ki ga je treba varovati z videonadzorom, ter verjetnost (glede na pretekle izkušnje), da bo prišlo do poškodovanja ali odtujitve tega premoženja.

IP izpostavlja, da zgolj na podlagi razpoložljivih informacij iz vašega dopisa ter v okviru nezavezujočega mnenja ne more oceniti, ali bi bil videonadzor v konkretnem primeru zakonit. Upoštevati je treba, tudi lokacije in domet kamer, dosedanje izkušnje ob pojavu določenega negativnega dogodka, posebnosti dosedanjih incidentov ter druge relevantne okoliščine konkretnega primera, ki jih je mogoče v celoti proučiti le v okviru inšpekcijskega postopka. Upravljavec osebnih podatkov pa je tisti, ki na podlagi zgoraj opisanih pogojev sprejme dokončno odločitev, ali bo videonadzor uvedel ali ne.

Če pa upravljavec brez dovoljenja in njihove vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je lahko za svoja dejanja odgovoren odškodninsko in kazensko. Prizadeti posamezniki lahko namreč po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 - UBP, glej bit.ly/1sDSEUC, v nadaljevanju OZ) vložijo tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Prav tako lahko po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti od izvajalca videonadzora zahtevajo odškodnino. V hujših primerih lahko takšno samovoljno snemanje (sodba Sodišča EU v zadevi C-212/13, František Ryneš proti Úřad pro ochranu osobních údajů) predstavlja tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - UBP, glej bit.ly/1ClkDKO, v nadaljevanju KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

 

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo na še vedno aktualne smernice IP o videonadzoru, ki so dostopne na povezavi: 

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf. Podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene na povezavi:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. IP pa je v zvezi z navedenim področjem izdal že veliko neobveznih mnenj, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«.

 

Prav tako je Evropski odbor za varstvo podatkov (EDPB) sprejel smernice o videonadzoru. Smernice pojasnjujejo uporabo Splošne v povezavi z obdelavo osebnih podatkov pri izvajanju videonadzora s ciljem enotne uporabe Splošne uredbe. Smernice so bile dane v javno razpravo. Na voljo so na spletni strani EDPB: 

https://edpb.europa.eu/our-work-tools/general-guidance/gdpr-guidelines-recommendations-best-practices_en.

 

 V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

                                                                                   Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                   Informacijska pooblaščenka