Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 08.11.2019
Naslov: Zbiranje OP, ankete
Številka: 0712-1/2019/2538
Vsebina: Informiranje posameznika, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Zakoniti interesi
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje

glede anketiranja na ulicah z zbiranjem osebnih podatkov. Navajate, da ste na ulici naleteli na osebo, ki je ponujala v izpolnitev kratek vprašalnik o delu prek socialnih omrežij, kjer je bil namen pridobiti osebne podatke: e-poštni naslov, telefonsko številko in ime ter priimek. Namen zbiranja teh podatkov ni bil pojasnjen, prav tako se oseba ni predstavila, ni pojasnila, kdo in zakaj podatke zbira, povedala vam je samo, da se lahko vsak sam odloči, ali bo izpolnil obrazec ali ne. Zanima vas, ali gre za kršitev ter katere so pristojnosti IP v tem primeru.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

IP najprej poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

Zbiranje osebnih podatkov oziroma obdelava osebnih podatkov je na podlagi odstavka 1 člena 6 Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

e) obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

f) obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. 

IP opozarja, da je privolitev le ena od možnih šestih pravnih podlag za zakonito obdelavo osebnih podatkov po členu 6 Splošne uredbe. V primeru, da je privolitev pravna podlaga za zbiranje osebnih podatkov, morajo biti izpolnjeni pogoji iz 7. člena Splošne uredbe. Privolitev bi morala biti dana z jasnim pritrdilnim dejanjem, ki pomeni, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje k obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, kot je s pisno, tudi z elektronskimi sredstvi, ali ustno izjavo. Privolitev bi morala zajemati vse dejavnosti obdelave, izvedene v isti namen ali namene. Kadar je obdelava večnamenska, bi bilo treba privolitev dati za vse namene obdelave. Privolitev mora biti podana nedvoumno, jasno, za točno določen namen posebej, ne sme biti izsiljena, vse to pa mora dokazati upravljavec osebnih podatkov, torej tisti, ki jih zbira.

Obdelava osebnih podatkov je možna tudi na podlagi npr. sklenjene pogodbe (točka b 6. Člena Splošne uredbe), pri čemer so zbrani podatki pogoj za izvajanje te pogodbe. Po točki (f) člena 6(1) Splošne uredbe) je zbiranje osebnih podatkov pri izvajanju svoje dejavnosti prav tako lahko zakonito, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen, kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika. Kadar se osebni podatki obdelujejo na tej podlagi, privolitev posameznika tako ni potrebna.

Upravljavec torej za zakonito obdelavo dejansko ne potrebuje nujno vedno privolitve. V teh primerih bi bilo dovolj, da bi posamezniku sporočil zgolj informacije iz člena 13 in/ali 14 Splošne uredbe. V 13. členu je določeno, da ima posameznik pravico, da od upravljavca pridobi določene informacije (npr. identiteto in kontaktne podatke upravljavca; namene obdelav; čas hrambe in druge), kadar se osebni podatki zbirajo v zvezi s posameznikom, takrat ko pridobi osebne podatke. Če pa gre za primer, ko osebni podatki niso bili pridobljeni neposredno od posameznika, na katerega se ti nanašajo, mora upravljavec glede na 14. člen posamezniku prav tako zagotoviti določene informacije.

Splošna uredba zagotavlja posamezniku možnost, da pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravice iz Poglavja III Splošne uredbe (členi 12 do 22).

 

V primeru, ko upravljavec že ima zbrane osebne podatke o posamezniku, pa ima posameznik glede na Splošno uredbo možnost, da od upravljavca na podlagi 15. člena Splošne uredbe zahteva potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in v teh primerih tudi dostop do lastnih osebnih podatkov ter naslednje informacije (o namenih obdelave; o vrstah zadevnih osebnih podatkov; o uporabnikih ali kategorijah uporabnikov, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe).

 

Na spletni strani IP lahko pregledate tudi brošuro z informacijami, na kaj mora biti posameznik pri podajanju svojih osebnih podatkov, pozoren.

https://tiodlocas.si/wp-content/uploads/2019/05/Ti_odlocas_brosura_FINAL_WEB.pdf

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

                                                                                  

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka