Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 06.11.2019
Naslov: Odpadel namen za zbiranje OP
Številka: 0712-1/2019/2515
Vsebina: Občine, Pravica do pozabe, Pravne podlage, Rok hrambe OP, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da je občina na občinski cesti spremenila prometni režim brez vnaprejšnjega obvestila uporabnikom in s tem onemogočila dostope lastnikom do hiš. Zato je izdala vloge za izdajo dovolilnic, ki bi posameznikom dovoljevale uporabo ceste. Pojasnjujete, da je vlogo z več osebnimi podatki oddalo precejšnje število posameznikov, vendar dovolilnic še vedno niso prejeli, občinska uprava pa je odgovorila, da dovolilnic ne bodo izdali, ker niso več potrebne. Menite, da gre za nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov, saj vloge niso bile obdelane za namen, za katerega so bili osebni podatki zbrani. Dvomite tudi, da so te vloge primerno shranjene oziroma zaščitene pred morebitno zlorabo osebnih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V mnenju lahko zato podamo zgolj splošna pojasnila, ne moremo pa presojati ustreznosti konkretnega ravnanja posameznih upravljavcev.

 

Iz načela omejitve namena, ki ga določa člen 5(1)(b) Splošne uredbe, izhaja, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni. Iz načela omejitve shranjevanja, ki ga določa člen 5(1)(e) Splošne uredbe, pa nadalje izhaja, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; za daljše obdobje pa se lahko shranjujejo le, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) Uredbe, pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Za kršitev osnovnih načel obdelave v skladu s členi 5, 6, 7 in 9 predvideva Splošna uredba najstrožje sankcije (člen 83 Splošne uredbe).

 

Upravljavec je dolžan zagotavljati varnost osebnih podatkov, torej med drugim stalno zaupnost, celovitost, dostopnost in odpornost sistemov in storitev za obdelavo ter varovanje prostorov, opreme in sistemske programske. Področje varnosti osebnih podatkov urejata Splošna uredba v členu 32 ter ZVOP-1 v še veljavnih členih 14, 24 in 25.

 

Če posameznik meni, da osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani, lahko skladno s členom 17(1)(a) Splošne uredbe uveljavlja pravico do izbrisa. To pomeni, da je upravljavec na zahtevo posameznika dolžan brez nepotrebnega odlašanja izbrisati osebne podatke ki se nanašajo nanj, če seveda ne obstaja druga pravna podlaga za njihovo obdelavo. Izjeme od pravice do izbrisa pa so določene v členu 17(3) Splošne uredbe (npr. če gre za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu).

 

Posameznik, ki meni, da se njegovi osebni podatki nezakonito obdelujejo, lahko poda prijavo IP. Več o vložitvi prijave si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov