Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 16.10.2019
Naslov: Pridobivanje OP zaradi plačila pogreba
Številka: 0712-1/2019/2320
Vsebina: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja osebnih podatkov pokojnikovih svojcev. Zanima vas, ali imajo občine pravico pridobivati podatke od centrov za socialno delo o svojcih pokojnega občana v primeru, ko so pozvane, da naročijo pokop in plačajo stroške pogreba pokojnega občana. Navedli ste, da občine nimajo informacij o svojcih pokojnika in bi želeli (pred naročilom in plačilom pogreba) o tem obvestiti svojce oz. pridobiti njihovo izjavo, da ne želijo naročiti pokopa in plačati pogreba za pokojnika.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Pri pridobivanju osebnih podatkov posameznikov morajo upravljavci upoštevati pravila Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pridobivanje osebnih podatkov v javnem sektorju je dovoljeno, če je to potrebno za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, ali če je to potrebno za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je dodeljena upravljavcu.

 

IP lahko pravilno in zakonito obdelavo osebnih podatkov preverja zgolj v konkretnem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

 

Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6: »Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

 

Točka (f) se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

 

Na podlagi drugega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1. Tako bi lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru pridobivanja osebnih podatkov pokojnikovih svojcev zaradi plačila pogreba, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavljal Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16; v nadaljnjem besedilu ZPPDej) oz. posamezni pokopališki red, sprejet na podlagi 4. člena navedenega zakona.

 

Po določbi 13. člena ZPPDej pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. Glede na to, da 16. člen ZPPDej določa, da mora stroške pogreba poravnati naročnik pogreba in da mora, če naročnika pogreba ni, stroške pogreba poravnati občina, ki je prijavila pokop, bi lahko sklepali, da so navedene določbe zaradi povrnitve stroškov zadostna pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov pokojnikovih svojcev. Vendar je pri tem stališču treba upoštevati tudi določbi tretjega odstavka 28. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16; v nadaljnjem besedilu ZD) o ugotavljanju vrednosti zapuščine in sedmega odstavka 128. člena ZD, ki določa, da se dedovanje premoženja osebe po tem členu omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.

 

To pomeni, da občina lahko zahteva povrnitev stroškov pogreba iz zapuščine pokojnega, preden ta pristane v rokah dedičev, zaradi česar IP meni, da občina v danih okoliščinah za pridobivanje osebnih podatkov pokojnikovih svojcev od centrov za socialno delo nima zadostne pravne podlage.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

Pripravila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP