Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po mnenjih GDPR

+ -
Datum: 19.12.2018
Naslov: Zbiranje davčnih številk uporabnikov osebne asistence
Številka: 0712-3/2018/2607
Vsebina: EMŠO in davčna
Pravni akt: Mnenje

obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, v katerem sprašujete ali je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji (FIHO), kot financer posebnih socialnih programov invalidskih organizacij, upravičena, da od prijaviteljev zahteva, da posredujejo davčne številke uporabnikov osebne asistence. Pojasnjujete, da se s 1. 1. 2019 prične uporabljati Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18; v nadaljevanju ZOA), ki bo zagotavljal in financiral določen del storitev osebne asistence, ki jo je doslej financiral le FIHO. Po vašem mnenju želi FIHO prek zbiranja davčnih številk svojih uporabnikov osebne asistence preprečiti dvojno financiranje istovrstnih storitev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Iz vaših pojasnil izhaja, da po novem FIHO od invalidskih organizacij, ki so prejemniki sredstev za financiranje programov osebne asistence, zahteva davčne številke uporabnikov teh storitev. Po vašem pojasnilu bodo s pričetkom uporabe Zakona o osebni asistenci (ZOA), nekateri uporabniki storitev, ki jih sedaj financira FIHO, upravičeni do istih storitev, kot se jih zagotavlja prek ZOA. Po vašem mnenju želi FIHO preprečiti dvojno financiranje istovrstnih storitev istim uporabnikom, zato želi zbirati njihove davčne številke.

 

IP ugotavlja, da iz vaših pojasnil ne izhaja, da bi FIHO sam pojasnil, za kateri namen in na kateri pravni podlagi zbira davčne številke. Vsakršno izvajanje pravnih podlag iz opisanega namena je torej zgolj hipotetično in morda ne odgovarja dejanskim okoliščinam. IP zato v prvi vrsti napotuje, da od FIHO-ta pridobite pojasnilo – za kateri namen in na kateri pravni podlagi vodi zbirko davčnih številk uporabnikov storitev osebne asistence.

 

Dalje IP podaja nekaj osnovnih predpostavk, ki jih je treba upoštevati pri presoji dopustne pravne podlage za obdelavo davčnih številk s strani FIHO.

 

Za obdelavo osebnih podatkov mora najprej obstajati ustrezna pravna podlaga. Dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so navedene v členu 6 (1) Splošne uredbe. Od narave posamezne obdelave je odvisno, katera pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov pride v konkretnem primeru v poštev. Financiranje programov, ki jih izvaja FIHO in s tem povezane obdelave osebnih podatkov po mnenju IP sodijo v režim obdelav osebnih podatkov, ki velja za javni sektor. V javnem sektorju velja pravilo, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, kadar tako določa zakon, v nasprotnem primeru pa le, če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja. Dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je IP predstavil v infografiki, ki je dostopna na spletni strani IP. Tako npr.:

1. Če je pravni temelj storitve osebne asistence, ki jo financirana FIHO, pogodbeno razmerje med uporabnikom, izvajalcem in FIHO (kot financerjem storitve), potem bi lahko bila obdelava davčnih številk s strani FIHO dopustna, če je potrebna za izvajanje konkretne pogodbe (točka (b) člena 6 (1) Splošne uredbe). Kot rečeno, pa je od konkretnih okoliščin odvisno ali bo FIHO izkazal, da podatek potrebuje za izvajanje pogodbe (pri tem mora upoštevati tudi vsa načela varstva osebnih podatkov, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov – več o tem v nadaljevanju).

2. Če je obdelava davčne številke nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti javnega sektorja (uresničevanje namena delovanja FIHO, kot ga določajo veljavni predpisi), potem je to lahko že samostojna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (člen 6 (1e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). Pogoj nujnosti je povezan z najmanjšim možnim posegom v zasebnost, da se še izpolni zasledovan cilj. Če bi bil na primer pogoj za pridobitev osebne asistence, ki jo financira FIHO, da isti uporabnik ne prejema istovrstne storitve še na podlagi ZOA, potem bi moral FIHO izkazati, da je zbiranje in obdelava davčnih številk uporabnikov, najmanjši možen poseg v zasebnost, s katerim se še doseže zasledovani cilj – preverjanje upravičenosti uporabnikov do financiranja storitev. Ob tem pa bi bilo treba preprečiti zbiranje davčnih številk »na zalogo«, kjer bi se za preverjanje uporabnikov storitev po ZOA zbiralo davčne številke vseh uporabnikov storitev osebne asistence, ki jo financira FIHO – torej tudi tistih uporabnikov, ki niso isti oziroma ne koristijo istovrstnih storitev po obeh poteh financiranja osebne asistence (FIHO in ZOA). Zbiranje osebnih podatkov »na zalogo« namreč nasprotuje načelu najmanjšega obsega podatkov, ki zahteva, da so podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Zbiranje davčnih številk od vseh uporabnikov storitev osebne asistence, ki jo financira FIHO, torej tudi tistih posameznikov, ki niti ne bodo upravičeni do osebne asistence po ZOA oziroma je ne bodo izkoristili, predstavlja prekomerno zbiranje osebnih podatkov in se ne sklada z načelom najmanjšega obsega podatkov. Obdelava davčnih številk vseh uporabnikov storitev FIHO, ki ne bodo prejemniki storitev po ZOA tudi ne more biti nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti FIHO in s tem tudi ne dopustna na podlagi točke e člena 6 (1) Splošne uredbe, v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1.

 

Kot navedeno zgoraj, pa IP v okviru mnenja ne more izvesti dokončne presoje pravnega temelja zbiranja davčnih številk uporabnikov storitev osebne asistence, ki jo financira FIHO. To lahko IP izvede le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka upoštevajoč vse konkretne okoliščine primera.

 

Lep pozdrav,

 

Pripravil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

Mojca Prelesnik

Asistent svetovalca IP

 

informacijska pooblaščenka