Neposredno trženje
+ -Pri neposrednem trženju je potrebno upoštevati splošne določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker pa Splošna uredba neposrednega trženja ne ureja posebej, je treba upoštevati drugačne ureditve v področni zakonodaji. Opozarjamo, da nov Zakonu o varstvu osebnih podatkov neposrednega trženja ne ureja več (ZVOP-1 je to področje urejal v 72. in 73. členu).
Neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij
Področje izvajanja neposrednega trženja posameznikov s pomočjo elektronskih komunikacij, kamor sodijo nenaročena e-sporočila, telefonski klici in SMS sporočila, je podrobneje urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEkom-2, Uradni list RS 133/22; glej 226. člen), ki je bil sprejet leta 2022, nadzor nad katerim izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Pošiljanje nenaročenih sporočil s pomočjo elektronskih komunikacij je dovoljeno le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal predhodno soglasje ali
- če je posameznik pri pošiljatelju kupil kakšen izdelek ali storitev in mu pri tem zaupal svoj e-naslov ali je dovoljeno trženje podobnih izdelkov ali storitev na ta e-naslov (natančne pogoje določa drugi odstavek 226. člena ZEKom-2).
Po 21. členu Splošne uredbe ima posameznik, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja in na podlagi zakonitih interesov upravljavca, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. Posameznika mora upravljavec na pravico do ugovora izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in mu to pravico predstaviti jasno in ločeno od vseh drugih informacij. Več o pravici do ugovora obdelavi si lahko preberete tukaj, o tem, kako uveljaviti svoje pravice pa tukaj.
Neposredno trženje preko navadne naslovljene pošte
Neposredno trženje preko navadne naslovljene pošte ni več urejeno z ZVOP-2, zato veljajo določbe Splošne uredbe.