Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 17.04.2007
Naslov: Zaposleni na letališču in tablice z imeni
Številka: 0712-401/2007/2
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje o problemu, ki ga natančneje pojasnjujete v nadaljevanju dopisa.


Svetu delavcev _______ Ljubljana, d.d. so letališke stevardese posredovale predlog za spremembo načina identifikacije zaposlenih na delovnih mestih, ker so uslužbenci operativnih služb ________ Ljubljana zaradi narave svojega dela večkrat po nepotrebnem (delajo na podlagi splošno veljavnih pravil, ki veljajo v letalskem prometu) izpostavljeni jezi, žaljivkam in grožnjam oz. konfliktnim situacijam s strani potnikov. Stevardese menijo, da so v takšnih situacijah osebno izpostavljene, saj morajo imeti na okencu, kjer delajo, oznako z imenom in priimkom. Zato želijo   identifikacijske tablice z imenom in priimkom nadomestiti s tablicami, na katerih bi bile identifikacijske številke (šifre) zaposlenih. Tako bi v primeru pritožb vseeno lahko ugotovili, kdo od zaposlenih je storil napako, ne bi pa zaposlenih po nepotrebnem osebno izpostavljali.  S tem bi ________ Ljubljana zaščitil svoje zaposlene oz. varoval njihove osebne podatke, hkrati pa preprečil osebno blatenje zaposlenih v javnosti, kar naj bi bilo tudi v interesu podjetja. Na koncu dodajate še, da takšen način identifikacije poznata tudi policija in carina.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi 2. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v 38. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006). Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. 2. odstavek 38. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.

 

Ad1)
Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor spada tudi ________ Ljubljana, pa navaja 10. člen ZVOP-1:
1) Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Ad2)
V 128. členu Zakona o letalstvu (Uradni list RS, 113/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLet-UPB1), ki ureja gibanje in zadrževanje na javnem letališču ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa, je med drugim določeno:
(1) Na nadzorovanih delih javnega letališča, varnostnih območjih omejenega gibanja, kritičnih delih varnostnega območja omejenega gibanja in, če so določena, drugih varnostno pomembnih območjih javnega letališča ter v objektih navigacijskih služb zračnega prometa, ki so opredeljeni v ustreznih letalskih varnostnih programih, se smejo gibati in zadrževati samo tiste osebe, ki opravljajo službena opravila in imajo za to ustrezna dovoljenja za gibanje in zadrževanje.
(2) Dovoljenje za gibanje izda osebi ministrstvo, pristojno za promet, na obrazložen predlog obratovalca letališča iz drugega odstavka 127. člena Zlet-UPB1, obratovalca druge letališke infrastrukture iz sedmega odstavka 103. člena Zlet-UPB1, letalskega prevoznika, izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa ali predstojnika državnega organa, ki opravlja službena opravila na letališču ali v objektu kontrole zračnega prometa. Dovoljenje za gibanje se izda, če so za gibanje in zadrževanje na letališču ter v objektu navigacijskih služb zračnega prometa, za katerega je potrebno dovoljenje za gibanje, izpolnjeni predpisani pogoji. Na podlagi dovoljenja za gibanje upravljavec letališča zagotovi izdelavo identifikacijske priponke za letališče, javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., pa za objekte navigacijskih služb zračnega prometa. Oblika in vsebina identifikacijske priponke se določita v letalskem varnostnem programu za Republiko Slovenijo. Identifikacijska priponka je dokazilo, da je njenemu imetniku oziroma imetnici izdano ustrezno dovoljenje za gibanje.
9. točka 128. člena pa nadalje določa, da Vlada predpiše način izdaje dovoljenja za gibanje in obvezne vsebine obrazloženega predloga iz drugega odstavka 128. člena. Zaščita dovoljenja za gibanje in identifikacijske priponke pred ponarejanjem in drugimi oblikami zlorab ter način nošenja identifikacijske priponke in preverjanje z njo povezane identitete nosilca se določijo v letalskem varnostnem programu za Republiko Slovenijo.

 

Letalski varnostni program Republike Slovenije (Vlada RS ga je sprejela 30.3.2006) predpisuje obliko in vsebino identifikacijske priponke. Identifikacijska priponka mora med drugim vsebovati tudi ime in priimek ter fotografijo zaposlenega. Oblika in vsebina priponke sta v skladu z mednarodnimi dokumenti in zahtevami mednarodne letalske organizacije.

 

Glede na navedeno, Informacijski pooblaščenec zaključuje, da imen in priimkov na identifikacijskih priponkah ne morete zamenjati s šiframi zaposlenih, saj sta oblika in vsebina identifikacijskih priponk predpisani v zakonu oziroma v aktu, na katerega napotuje zakon. Obdelava osebnih podatkov je v skladu z določbami ZVOP-1, pa tudi z določbo 1. točke 46. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002), ki ureja varstvo delavčevih osebnih podatkov: osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

 

S spoštovanjem,

 

Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka