Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 05.02.2007
Naslov: Zvokovno snemanje sestankov družbenikov delniške družbe
Številka: 0712-122/2007/2
Vsebina: Video in avdio nadzor, Snemanje sej in javnih dogodkov
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

prejeli smo vašo pošto z dne 29.1.2007.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:

Ali je dovoljeno snemanje sestankov družbenikov delniške družbe, natančneje pa:
- ali mora biti snemanje najavljeno,
- ali lahko vodstvo sestanka snemanje prepove,
- ali je lahko posnetek pravna podlaga za ugovor v primeru napačne interpretacije vsebine sestanka in
- ali ima v primeru zanikanja vsebine posnetka pravno težo samo izjava prič, torej njihove večine?

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. ZVOP-1 je torej konkretizacija ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v 38. členu Ustave. Seveda pa to ne pomeni, da posameznik ne uživa drugih pravic – razlika je zgolj v načinu varstva pravic in uveljavljanja škode v primeru njihove kršitve.

 

Uvodoma pa je potrebno tudi pojasnilo, da je Pooblaščenec, na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) ter Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 96/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1), samostojen in neodvisen državni organ, ki ima zlasti naslednje pristojnosti:

• odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja (Pooblaščenec je torej po ZDIJZ pritožbeni oziroma drugostopenjski organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja);
• v okviru postopka na drugi stopnji je pristojen tudi za nadzor izvajanja ZDIJZ in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi;
• Pooblaščenec je prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad izvajanjem ZinfP, ZDIJZ v okviru pritožbenega postopka in ZVOP-1;
• inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov in v tem okviru odrejanje inšpekcijskih ukrepov po ZVOP-1 in drugih predpisih;
• dajanje mnenj o usklajenosti predlogov predpisov z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo osebne podatke;
• vodenje upravnih postopkov za izdajo dovoljenj in drugih odločb, ki jih predvideva ZVOP-1;
• dajanje neobveznih navodil in priporočil glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju;
• odločanje o pritožbah posameznikov, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi njihovim zahtevam (npr. seznanitev z osebnimi podatki itd.), ki jih imajo na podlagi ZVOP-1 ter odločanje o drugih ugovorih posameznikov, ki jih predvideva ZVOP-1;
• vodenje in vzdrževanje registra zbirk osebnih podatkov in vodenje drugih evidenc, ki jih predvideva ZVOP-1;
• mednarodno sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, Pooblaščenec ugotavlja, da načeloma ni pristojen za dajanje mnenj v zvezi z zvokovnim snemanjem oziroma ni pristojen za razlago predpisov, ki bi dajali odgovor na domnevno sporno situacijo v konkretnem. Zato Pooblaščenec v zvezi s snemanjem na splošno pojasnjuje, da mora za vsakršno snemanje sej različnih kolegijskih organov obstajati soglasje vseh, ki so na takem sestanku prisotni. Prav tako je snemanje, z določenim namenom, s katerim morajo biti seznanjeni vsi, ki različnim sestankom prisostvujejo, lahko opredeljeno v posameznih notranjih aktih, ali poslovnikih organizacije oz. subjekta, ki snemanje izvaja. V kolikor temu ni tako, je vsakršno zvočno snemanje podvrženo 148. členu Kazenskega zakonika (Ur. l. RS., št. 95/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju KZ), ki ureja sankcije za neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje. Iz povedanega torej izhaja, da mora biti snemanje predhodno najavljeno, vsakdo pa lahko snemanje svojih izjav tudi prepove. Pooblaščenec zato opozarja, da je vprašanje (ne)upravičenega zvokovnega snemanja primarno vprašanje kazenskega prava.

 

V zvezi z dokazno močjo zvočnega posnetka, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je načelo proste presoje dokazov splošno pravno načelo, ki ga je dolžan spoštovati organ, ki odloča v posameznem sporu (sodišče, arbitražni organ, pritožbena komisija ali drugo pritožbeno telo), zato opredeljevanje o dokazni moči posnetka ni v pristojnosti Pooblaščenca.

 

Prijazen pozdrav,

 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav
pooblaščenka