Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 20.10.2005
Naslov: Osebna imena v poročilih občinskega nadzornega odbora
Številka: 751-01-23/2005 (2361)
Vsebina: Občine
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Na Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje ste naslovili zgoraj navedeni dopis, s katerim nas prosite za pisno mnenje o tem,

 

ali je po našem mnenju mogoče v Dodatku k poročilu o nadzoru nad plačami delavcev občinske uprave občine _______ (dokument št. 06204-2/2004-10 z dne 13.01.2005) navajati osebna imena (ime in priimek) in delovno uspešnost zaposlenih.

 

V zvezi z zgoraj navedenim zaprosilom vam sporočamo, da zaradi kadrovske podhranjenosti inšpektorata ter prezasedenosti in zaostanka v zadevah inšpekcijskega nadzora, ki jih moramo obravnavati prednostno, za nekaj časa ne moremo podajati podrobnejših mnenj oziroma tolmačenj, saj priprava takšnih mnenj oz. tolmačenj zahteva podrobnejšo preučitev področnih predpisov. Zaradi tega Vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov ( ZVOP-1)1 posredujemo samo kratko pojasnilo v zvezi z Vašim zaprosilom. Naše pojasnilo je pripravljeno izključno z vidika varstva osebnih podatkov in je neobvezne narave, saj lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor.

 

I.

ZVOP-1 določa, da se osebni  podatki lahko obdelujejo, le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 v 14. točki 6. člena opredeljuje, da je osebna privolitev posameznika – prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika.

 

V 15. točki istega člena  ZVOP-1 opredeljuje, da je pisna privolitev posameznika – podpisana privolitev posameznika, ki ima obliko listine, določila v pogodbi, določila v naročilu, priloge k vlogi ali drugo obliko v skladu z zakonom; podpis je tudi na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, podana s telekomunikacijskim sredstvom, ter na podlagi zakona s podpisom izenačena oblika, ki jo poda posameznik, ki ne zna ali ne more pisati.

 

16. točka ZVOP-1 določa, da je ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika – ustno ali s telekomunikacijskim ali drugim ustreznim sredstvom ali na drug ustrezen način dana  privolitev, iz katere je mogoče nedvomno sklepati na posameznikovo privolitev.

 

Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Tretji odstavek 22.člena ZVOP-1 določa, da  mora upravljavec osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.

 

V 24. členu ZVOP-1 v 5. točki prvega odstavka določa, da se glede zavarovanja osebnih podatkov mora omogočiti poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.

 

V drugem odstavku istega člena, pa je določeno, da v primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja, morajo strojna, sistemska in aplikativno programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov.

 

II.

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 72/2005) v 32. členu določa, da je Nadzorni odbor najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;

- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;

- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih

sredstev.

 

Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.

 

Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

 

Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.

 

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

 

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

 

Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.

 

Statut občine določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik.

 

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.

              

III.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju -uradno prečiščeno besedilo (ZSPJS-UPB4) (Uradni list RS, št. 70/2005 opredeljuje  (Javnost plač v javnem sektorju) in sicer:

(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost,

razen dodatka za delovno dobo.

(2) Uporabniki proračuna so podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti.

(4) Podatki se posredujejo skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni  individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

 

Po našem mnenju  je nadzorni odbor s tem, ko je navedel v dokumentu (Št. 06204-2/2004-10 z dne 13.01.2005) osebno ime (ime in priimek) razkril s prenosom osebne podatke o delovni uspešnosti delavcev občinske uprave. Delo nadzornega odbora je javno torej so osebni podatki vsem na voljo. ZLS pa določa, da je nadzorni odbor  pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

 

Mnenja smo, da bi lahko navedli le delovno uspešnost tako, da posamezne osebe nebi bile imenovane. Kot je razvidno iz  prvega  odstavka 38. člena     ZSPJS-UPB4 so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-D, Uradni list RS, št. 53/2005), ki je to spremenil (šesti odstavek 38. člena) pa se  je začel uporabljati od 01.07.2005.

 

Kot je razvidno iz šestega odstavka ZSPJS-UPB4  so od 01.07.2005,  ne  glede na določbo prvega odstavka 38. člena  javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni  individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

 

Lep pozdrav,

mag. Jožef ŠANTAVEC,

inšpektor svetnik

za varstvo osebnih podatkov