Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 06.09.2006
Naslov: Zdravstveni osebni podatki in kršitve tajnosti glasovanja v zaporu
Številka: 0712-150/2006/2
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki, Občutljivi OP
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,
            

dne 29.8.2006 smo prejeli vašo vlogo, v kateri opozarjate na kršitve varstva osebnih zdravstvenih podatkov ter kršitve tajnosti glasovanja na volitvah in referendumih, ki se dogajajo v ZPKZ _____.

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da v zvezi s kršitvami tajnosti glasovanja nima zakonskih pristojnosti. Svetujemo vam, da se v zvezi s tovrstno problematiko obrnete na Republiško volilno komisijo.

 

Glede varstva osebnih zdravstvenih podatkov pa opozarjate na nepravilnosti, ki se dogajajo v primerih, kadar se zaporniki zdravijo v ustanovah zunaj zavoda (v glavnem gre za Zdravstveni dom _______ ter Splošno bolnišnico __________). V teh primerih je pri pregledu skoraj vedno navzoč paznik, pazniku pa sestra tudi izroči izvide zapornikov, ki niso v kuverti. V vozilu, ki ponavadi hkrati prevaža več zapornikov, nato pazniki včasih izvide naglas preberejo.  

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. I. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. in 18. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi navedbami.

 

Pooblaščenec najprej poudarja, da podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med t.i. občutljive osebne podatke, ki po ZVOP-1 -1 uživajo še posebno varstvo. Obdelavo občutljivih osebnih podatkov ureja 13. čl. ZVOP-1, po katerem se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena;
4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.
14. čl. ZVOP-1, ki ureja zavarovanje občutljivih osebnih podatkov, pa v I. odst. določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona.

 

Zakon, ki med drugim ureja tudi obdelavo osebnih podatkov obsojencev na prestajanju zaporne kazni, je Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/2000 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZIKS-1). Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov ureja v členih 31 do 41. 32. čl. tako določa, da zbirka podatkov o obsojencih obsega:
- podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju,
- podatke o ožjih družinskih članih obsojenca,
- podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje,
- podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.
V okviru podatkov o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju zavod zbira tudi podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.

 

Iz navedenih zakonskih določb je razvidno, da za obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju obsojencev, ki prestajajo kazen zapora, ne obstaja nikakršen poseben režim. Tudi za te obsojence veljajo splošne določbe obeh zakonov, ki urejata obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, in sicer določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZZDej) ter Zakona o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 98/99, v nadaljevanju ZZdrS). ZZDej tako v 51. čl. določa, da  so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja (I. odst.), da se ti podatki ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo (III. odst.) ter da lahko podatke o zdravstvenem stanju bolnika daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki bolnika zdravi (IV. odst.). I. odst. 52. čl. ZZdrS določa, da se podatki iz prejšnjega člena (gre za podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja, op. Pooblaščenca) ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo, 53. čl. ZZdrS pa določa, da lahko brez predhodnega soglasja bolnika podatke iz prejšnjega člena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist. Iz navedenih določb je jasno razvidno, da paznik v nobenem primeru nima pravice pregledovati zdravniških izvidov obsojenca, z izvidi pa ga ne sme seznaniti niti zdravnik (in še manj medicinska sestra).

 

Drugače pa je s prisotnostjo paznika pri samem zdravniškem pregledu obsojenca. Pazniki so pri pregledu lahko prisotni, saj imajo za to izrecno zakonsko podlago. I. odst. 235. čl. ZIKS-1 namreč določa, da pazniki skrbijo za varnost, zavarovanje, red in disciplino v zavodu, spremljajo obsojence zunaj zavoda in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih. Navzočnost paznika pri pregledu terjajo že sami razlogi varnosti, pazniki pa so tudi odgovorni, da obsojenec, ki se nahaja zunaj zavoda, ne pobegne. Seveda pa paznik podatkov o zdravstvenem stanju obsojenca, ki jih je izvedel na pregledu, ne sme posredovati nikomur. To mu nalaga II. odst. 51. čl. ZZDej, ki določa, da so podatke iz prejšnjega odstavka (gre za podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja, op. Pooblaščenca) dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.

 

Iz navedenega izhaja, da je branje izvidov s strani paznikov z vidika ZVOP-1 nesprejemljivo, saj le-ti po določbah ZIKS-1 niso pooblaščeni za obdelavo zdravstvenih podatkov zapornikov (naloge in pooblastila paznikov določa ZIKS-1 v členih 231 do 242). Nezakonito pa je tudi ravnanje medicinskih sester, kadar izvide izročajo paznikom, ne da bi bili izvidi v zaprti kuverti. Podatke o zdravstvenem stanju se smejo dati le zaporniku, na katerega se podatki nanašajo. Zgolj v izjemnih primerih, če so podane takšne okoliščine, da se podatki ne morejo več vročiti osebno zaporniku (če zapornik iz kateregakoli razloga ni več navzoč v prostorih zdravstvene ustanove), se mejo podatki dati pazniku, da jih vroči zaporniku, vendar morajo biti v takšnem primeru podatki obvezno v zaprti kuverti. Je pa paznik lahko prisoten pri samem zdravniškem pregledu obsojenca, saj so pazniki po zakonu dolžni spremljati obsojence zunaj zavoda in so odgovorni, da obsojenec ne pobegne, prisotnost paznika pri pregledu pa terjajo tudi razlogi varnosti.

 

V upanju, da smo vam pomagali, vas vljudno pozdravljamo.
     

S spoštovanjem,

              

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka