Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.01.2007
Naslov: Zbiranje davčne številke na kuponih za nagradne igre
Številka: 0712-13/2007/2
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Dne 08.12.2006 smo prejeli vaš dopis.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov  (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:

1.) Ali smejo imeti razna podjetja v kuponih za nagradne igre rubriko »davčna številka«, ki jo mora posameznik izpolniti, saj v nasprotnem primeru izpade iz sodelovanja, ker kupon ni pravilno izpolnjen?
2.) Zakaj ne izdate uredbe, da se na nagradnem kuponu ukine rubrika »davčna številka«?

Ad 1
ZVOP-1 v 1. odst. 10. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor v skladu s 22. tč. 6. čl. ZVOP-1 sodi tudi podjetje, obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. V 2. odst. tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznika, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali za izpolnjevanje pogodbe.

 

Področni zakon v smislu 1. odst. 10. čl. ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2), ki v 33. čl. z naslovom »davčna številka« določa, da se davčnemu zavezancu na način in pod pogoji določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni register, dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Informacijski Pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) ugotavlja, da s plačevanjem storitve in/ali sodelovanjem posameznika v nagradni igri podjetja načeloma ne nastane »davčno« razmerje, saj se s tem posameznikova davčna obremenitev ne spreminja.

 

S tega vidika Pooblaščenec sklepa, da v konkretnem primeru obdelava davčne številke posameznika z namenom njegovega sodelovanja v nagradni igri podjetja v smislu 2. odst. 10. čl. ZVOP-1 ne bi bila potrebna in primerna, saj se sodelovanje v nagradni igri podjetja posamezniku ne všteva v dohodninsko olajšavo ali pa ga davčno ne obremenjuje. Zahteva za posredovanje davčne številke je po obsegu zato potrebna in primerna v primerih, ko že nastane davčno razmerje v skladu z ZDavP-2.

 

Posredovanje davčne številke bi bilo potemtakem glede na določilo 2. odst. 108. čl. Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06) potrebno šele, ko vrednost posameznega prejetega darila preseže 42 € oziroma če skupna vrednost vseh prejetih daril v davčnem letu od istega darovalca preseže 84 €. Prav tako je davčno številko glede na določilo 3. odst. istega člena potrebno posredovati podjetju v primeru dobitka v nagradnih igrah, ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali naključje, če vrednost dobitka presega 42 €. Šele takrat, ko znesek darila ali dobitka  v nagradnih igrah, ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali naključje preseže mejni znesek za obdavčitev in mora to prejemnik darila navesti v svoji dohodninski napovedi, darovalec pa odvesti akontacijo dohodnine, je zbiranje davčne številke primerno in potrebno.

 

To pa v konkretnem primeru nastane šele, ko je nedvoumno ugotovljeno, da je izžrebani prijavitelj k nagradni igri postal dobitnik nagrade, katere vrednost je potrebno navesti v dohodninski napovedi prejemnika darila oziroma katere akontacijo mora darovalec v dohodnini odvesti. Med organizatorjem nagradne igre in drugimi posamezniki, ki nagrade ne prejmejo, pa torej davčno razmerje ne nastane. Le nagrajenec nagradne igre podjetja je namreč dolžan plačati davek, povezan z nagrado/darilom, ostali prijavitelji pa ne bodo plačali ničesar, zato tudi niso dolžni izdati svoje davčne številke, saj ta za samo sodelovanje v nagradni igri podjetja ni potrebna in primerna. To pa je tudi skladno z načelom sorazmernosti, določenim v 3. čl. ZVOP-1, v skladu s katerim morajo biti osebni, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Ad 2
Informacijski pooblaščenec je v skladu s 1. odst. 2. čl. ZInfP samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za:
– odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
– odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Nadalje je še Informacijski pooblaščenec glede na 2. odst. istega člena prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad ZInfP in nad zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec pojasnjuje, da v skladu z 2. čl. ZInfP ni pristojen za izdajanje splošnih aktov, med katere sodi tudi uredba, pač pa odloča s konkretnim pravnim aktom v vsakem posamičnem primeru posebej.

 

Informacijski pooblaščenec:                         

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka