Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.01.2007
Naslov: Zavrnitev popisa nepremičnin
Številka: 0712-11/2007/2
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis. 

V njem nas sprašujete, ali imate (zakonito) pravico zavrniti popis nepremičnin in od popisovalca zahtevati, da pride popisat nepremičnino potem, ko bo znano stališče ustavnega sodišča glede zahteve za presojo ustavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki jo je vložil Informacijski pooblaščenec. Pričakujete namreč, da se bosta spremenila obseg in vrsta podatkov v smeri zmanjšanja poseganja v intimnost posameznika. 

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi 2. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v 38. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. 2. odstavek 38. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.

 

Ad 1)
Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v 3. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v 8. členu ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (geodetska uprava je del javnega sektorja) pa navaja 9. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«.

 

Ad 2)
Kot lastnica nepremičnine ste Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN) dolžni posredovati vse zahtevane podatke na popisnih obrazcih. V primeru kršitev določb zakona so za kršitelje predpisane sankcije (globe). V 126. členu ZEN so določene globe za prekrške zaradi neposredovanja podatkov o stavbah in delih stavb oziroma podatkov o številki stanovanja ob razgrnitvi.
Na podlagi navedenega vam Informacijski pooblaščenec svetuje, da v izogib morebitni kazni in drugim nevšečnostim spoštujete določbe zakona. Z vidika zakonodaje je popis nepremičnin legitimno dejanje. Zbiranje podatkov z ogledom nepremičnin s strani geodetske uprave, v primerih, ki jih taksativno določata ZEN in Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 50/06) namreč ni v nasprotju z ZVOP-1, saj obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določata posebna zakona (9. člen ZVOP-1). Pooblaščenec je vložil ustavno zahtevo zaradi kršitve načela sorazmernosti (morebitnega prekomernega zbiranja podatkov, javnosti zbirk osebnih podatkov in povezovanja različnih zbirk osebnih podatkov), nejasnega namena zbiranja in posledično pretiranega posega v zasebnost posameznikov. Popis nepremičnin poteka naprej, saj zakon kot tak velja do odločitve ustavnega sodišča. Poleg tega urad ne zahteva zadržanja izvajanja celotnega popisa. Če bo ustavno sodišče odločilo, da je v ZEN določeno zbiranje podatkov prekomerno oziroma da je zbiranje nekaterih podatkov sporno, bo Informacijski pooblaščenec takšne podatke naknadno izbrisal oziroma uničil.

 

S spoštovanjem,                                  
                                                                  

 

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.
pooblaščenka