Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.02.2005
Naslov: Objava imena in priimka v časniku
Številka: 751-02-90/2004-u1 (0106)
Vsebina: Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

na Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje ste posredovali zgoraj navedeno pritožbo, v kateri navajate da je bilo v časniku _______ objavljeno Vaše ime in sicer v delu teksta, ki se glasi:  »Kot je pojasnil vodja Okrožnega državnega tožilstva __________, je bilo v tem času podanih nekaj kazenskih ovadb zoper 8 fizičnih oseb in eno pravno osebo. Ovadeni _____________so osumljeni kaznivih dejanj oderuštva oziroma izsiljevanja, goljufij, lažnega stečaja in zlorabe položaja in pravic.«

 

V zvezi z Vašo zgoraj navedeno pritožbo Vam pojasnjujemo, da je v primeru takšne objave Vašega imena __________ zelo težko oziroma praktično nemogoče dokazati kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP; Uradni list RS, št. 59/99, 57/01 in 59/01). O kršitvi določb ZVOP-a bi namreč v Vašem primeru lahko govorili le tedaj, ko bi se v postopku dokazalo, da so bili osebni podatki medijem posredovani s strani uradnih oseb, torej v primeru, ko bi določena oseba iz policije ali tožilstva medijem posredoval tudi osebna imena ovadenih oseb, kar pa je v postopku inšpekcijskega nadzora praktično nemogoče dokazati. Iz objavljenega članka je namreč razvidno, da tožilec medijem ni sporočil osebnih imen ovadenih, pač pa je avtor članka le te pridobil iz drugih »neuradnih« virov.

 

V zadevi obstaja tudi velika verjetnost, da novinar osebnih podatkov, ki jih je objavil, sploh ni dobil od uradnih oseb, kar bi pomenilo, da ZVOP sploh ni bil kršen. Določbe ZVOP-a se namreč neposredno uporabljajo samo za tiste osebne podatke, ki so sestavni del oziroma izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, kot so npr. razne evidence, registri in baze podatkov ter za osebne podatke, ki se obdelujejo za namene vzpostavitve in vodenja zbirk osebnih podatkov.

 

Ob upoštevanju zgoraj navedenega uvedba postopka inšpekcijskega nadzora ne bi bila smiselna, saj novinarji po naših izkušnjah nikoli ne izdajo svojih virov, poleg tega pa obstaja velika verjetnost, da objavljena osebna imena sploh niso bila pridobljena od zaposlenih na policiji ali tožilstvu.

 

V primerih, ko policija ali tožilstvo javnosti ne posreduje osebnih imen posameznikov, ki so obravnavane v predkazenskem postopku ali zoper katere so bila podane kazenske ovadbe, vendar pa si novinarji za tem kljub temu pridobijo njihova osebna imena in le ta v svojih člankih tudi objavijo, lahko posameznik, kateremu je bila s takšno objavo povzročena škoda, svoje pravice uveljavlja in varuje predvsem z zasebno tožbo in sicer tako, da od povzročitelja zahteva denarno odškodnino ali pa vloži kazensko ovadbo zaradi katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

 

Lep pozdrav,

Jože BOGATAJ

v.d. glavnega inšpektorja

za varstvo osebnih podatkov