Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 09.01.2007
Naslov: Zahteva zavarovalnice za izročitev napotnice osebnega zdravnika
Številka: 0712-518/2006/2
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 24. 12. 2006 prejel vaše e-sporočilo. 

V njem nas sprašujete, ali ni morebiti sporno, da ob uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za krajše čakalne vrste, zavarovalnica od zavarovanca zahteva izročitev napotnice osebnega zdravnika s katero ga ta napoti na specialistični pregled? Namreč zavarovalnica s tem dobi podatek o zavarovančevi bolezni, s katerim se potem lahko seznanijo zaposleni pri zavarovalnici.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

1. Uvodno

ZVOP-1  v prvem odstavku 10. člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tudi 13. člen ZVOP-1 kot podlago za obdelavo občutljivih osebnih podatkov (kamor sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju) določa izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna in zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.

 

Drugi odstavek 10. člena ZVOP-1 določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

 

Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

 

Podatki na napotnici za specialističen pregled nedvomno so osebni podatki v smislu ZVOP-1; tisti podatki, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pacienta spadajo celo med t.i. občutljive osebne podatke (19. točka 6. člena ZVOP-1), ki uživajo še posebno varstvo.
 

2. Utemeljitev dopustnosti zbiranja zdravstvenih podatkov

Pooblaščenec ni ocenjeval ali je za zbiranje spornih osebnih podatkov izpolnjen pogoj po drugem odstavku 10. člena ZVOP-1, torej ali je zahteva zavarovalnice potrebna in primerna za sklepanje in izvrševanje zavarovalnih pogodb, saj meni, da je zavarovalnica že na podlagi prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 upravičena do obdelave (to vključuje tudi zbiranje) zdravstvenih podatkov ob izvrševanju zavarovalnih pogodb, kar utemeljuje v nadaljevanju. Razloga za to sta dva: podlaga v zakonu in osebna privolitev zavarovanca.

 

2.1 Podlaga v zakonu
Prvi odstavek 154. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05; v nadaljevanju ZZavar) določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja.

 

Na podlagi drugega odstavka 154. člena ZZavar, zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo:
- zbirko podatkov o zavarovalcih,
- zbirko podatkov o škodnih dogodkih ter
- zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.

 

V zbirki podatkov tretje alineje prejšnjega odstavka se na podlagi petega odstavka 154. člena ZZavar zbirajo med drugim tudi naslednji osebni podatki:
- predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca,
- stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca.

 

Posebej je potrebno pojasniti še, da se na podlagi šestega odstavka 154. člena ZZavar podatki iz obravnavane zbirke zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb (prič škodnih dogodkov) in tudi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov, delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo. Organi, organizacije in posamezniki, ki podatke imajo, morajo te na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju (sedmi odstavek 154. člena ZZavar).

 

V uvodu omenjena določba prvega odstavka 10. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je ZZavar tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-1. ZZavar je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti zbiranja osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko zbirajo zavarovalnice, uporabljajo določbe ZZavar. Te pa Zavarovalnici dajejo vsa pooblastila, da lahko od zavarovalcev zbira in obdeluje zgoraj navedene osebne podatke.

 

Seveda lahko zavarovalnica uresničuje zgoraj obravnavano z zakonom določeno možnost pridobivanja relevantnih podatkov samo, če sta izpolnjena dva pogoja:
- pridobivanje podatkov je v zvezi z realizacijo konkretne, dejansko sklenjene zavarovalne pogodbe;
- iz narave zavarovalne pogodbe mora izhajati, da so za realizacijo pogodbenih pravic in obveznosti potrebni podatki o zdravstvenem stanju.

 

V vašem primeru gre za pogodbo o zavarovanju samoplačniških storitev v specialističnih ambulantah (t.i. »zavarovanje za krajše čakalne vrste«). Zavarovanje samoplačniških pregledov obsega plačilo stroškov prvih in kontrolnih specialističnih ambulantnih pregledov in plačilo stroškov pripadajočih določenih diagnostičnih in laboratorijskih preiskav. Zavarovanje krije stroške tistih pregledov v samoplačniških specialističnih ambulantah, za katere so čakalne dobe v javnem sistemu daljše od dobe, ki jo določi zavarovalnica. Lahko rečemo, da zavarovalni primer nastopi s trenutkom izdaje napotnice osebnega zdravnika, če so hkrati podani navedeni pogoji. Takrat je za uveljavitev pravic iz naslova zavarovanja potrebno izkazati upravičenost do plačila zdravstvene storitve, kar pa izkazuje ravno in edino napotnica, ki je med drugim tudi nosilec podatkov o zdravstvenem stanju - diagnozi. Podatek o domnevni diagnozi je za realizacijo obveznosti zavarovalnice pomemben tudi zato, ker lahko zavarovalnica na ta način poišče ustreznega specialista s katerim ima sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Pomembno je dodati, da so določeni dokumenti, ki vsebujejo zdravstvene podatke (napotnica, izvid, obračun stroškov in podobno) za zavarovalnico pomembni tudi z vidika preprečevanja zavarovalniških goljufij - dokument ima torej pomembno dokazno vrednost.

 

2.2  Privolitev zavarovanca
Najpomembnejši argument, ki opravičuje zavarovalnice, da lahko zahtevajo seznanitev z zdravstvenimi podatki in izvajalce zdravstvenih storitev, da lahko te podatke posredujejo, je obstoj zakonske podlage v ZZavar, ki je opisana v prejšnjem poglavju. Poleg tega v praksi zavarovalnice razpolagajo še z osebnimi privolitvami zavarovalcev, zavarovancev ali upravičencev iz zavarovanja, kar še dodatno utemeljuje dopustnost obdelave v smislu prvega odstavka 10 člena ZVOP-1.

 

Obstoj izrecne osebne privolitve s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca do zavarovalnine, ki je v praksi vedno pisna zadosti pogoju iz prvega odstavka 10. člena in prav tako pogoju iz 13. člena ZVOP-1. Pri vrsti zavarovanj, za katere je potrebno poznavanje (sedanjega ali preteklega) zdravstvenega stanja in drugih podatkov v zvezi z zdravstveno oskrbo (npr. nezgodna zavarovanja, nekatera življenjska zavarovanja) zavarovalnice v praksi praviloma pridobijo izrecno pisno privolitev posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, tako v fazi sklepanja zavarovalnih pogodb, kot tudi v izpolnitveni fazi (likvidacija škode po nastanku zavarovalnega primera). Tudi v primeru zavarovanj za krajše čakalne vrste zavarovalnica od zavarovanca pridobi pisno (in hkrati izrecno in osebno) privolitev s podpisom zavarovalne police, ki je izraz sklenjene pogodbe. Sestavni del zavarovalne pogodbe pa so tudi posebne klavzule v splošnih ali posebnih pogojih zavarovanja, kjer lahko najdemo določbe o privolitvi v obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov.

 

Za veljavnost privolitve ni pomembno ali je ta formulirana kot »pooblastilo« zavarovalnici, da lahko pridobiva zdravstvene podatke, ali pa je formulirana kot »pooblastilo« izvajalcem zdravstvenih storitev, da te podatke posredujejo zavarovalnici.

 

Ne glede na obstoj pisne privolitve, se je potrebno zavedati, da tudi v primeru, ko zavarovalnica predhodno ne zahteva izročitve napotnice, mora zavarovanec preko komunikacije z asistenčno službo zavarovalnice (telefonska, osebna ali pisna komunikacija) po naravi stvari sporočiti določene zdravstvene in druge osebne podatke (področje zdravstvene dejavnosti, vrsta storitve, številka zavarovanja…), saj v nasprotnem primeru zavarovalnica ne more izvršiti svoje obveznosti. Sporočanje podatkov o vrsti dejavnosti ter storitvi in s tem o osnovni diagnozi je zato nujen sestavni del notifikacijske dolžnosti zavarovanca.

 

Kljub navedbam v prejšnjih poglavjih, zavarovalnica pri realizaciji zavarovalne pogodbe v praksi pogosto sploh ne zahteva predhodne predložitve napotnice, pač pa dokazovanje upravičenosti do kritja stroškov za specialistični pregled pogosto prestavi kar v fazo po opravljenem pregledu. To pomeni, da tudi v primeru, da pacient napotnice ne izroči zavarovalnici, se zavarovalnica lahko seznani z diagnozo, vrsto storitve in drugimi podatki po opravljeni specialistični storitvi iz naslova pogodbenega razmerja med njo in izvajalcem.

 

Čeprav to za presojo utemeljenosti obdelave zdravstvenih podatkov ni relevantno, naj dodamo, da pacient v nobenem primeru ne more obdržati napotnice osebnega zdravnika po tem, ko je bil deležen zdravstvene storitve iz naslova napotitve.

 

3 Omejitve pri obdelavi osebnih podatkov

Ob načelni dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov je potrebno upoštevati, da zavarovalnico pri obdelavi osebnih podatkov, ne glede na splošno podlago v ZZavar, zavezuje tudi načelo sorazmernosti (gl. poglavje 1). Pri zbiranju podatkov o zdravstvenem stanju in nadaljnji obdelavi je zato zavarovalnica upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za presojo obstoja obveznosti in višine zavarovalnine (odškodnine). ZZavar ne določa natančno, katere podatke o zdravstvenem stanju lahko zavarovalnice zbirajo, zato je potrebno presojati potrebnost in primernost obdelave zahtevanih zdravstvenih podatkov v vsakem konkretnem primeru posebej (prim. 3. člen in drugi odstavek 10. člena ZVOP-1). Čeprav ZZavar govori o podatkih o zdravstvenem stanju na splošno, to še ne pomeni, da lahko zavarovalnica zbira tudi zdravstvene podatke, ki niso v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma niso pomembni za presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki niso v zvezi z namenom zbiranja).

 

Pooblaščenec pri tem še posebej opozarja na določbo 14. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Zavarovalnica mora znotraj svoje organizacije poskrbeti za to, da se z občutljivimi podatki lahko seznanjajo samo tisti zaposleni, ki so do tega upravičeni zaradi narave dela oziroma na podlagi internega akta.

 

Lepo vas pozdravljamo,
 

 

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka