Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.12.2006
Naslov: Videonadzor svojega zemljišča na delu katerega ima sosed služnost
Številka: 0712-310/2006/2
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Prejeli smo vaše vprašanje po elektronski pošti z dne 27.10.2006.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:

 Ali ste dolžni na svojem objektu vidno objaviti obvestilo, da je objekt varovan z videonadzorom v primeru, ko izvajate videonadzor nad svojo zasebno parcelo in pri tem snemate vhod v svojo stanovanjsko hišo ter vhod v gospodarsko poslopje tako, da se snema tudi del vašega dvorišča, po katerem ima služnost za prevoz tudi vaš sosed za prevoz sena?

 

ZVOP-1 kot področni zakon ureja videonadzor v členih od 74 do 77. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi splošna določila ZVOP-1, ki določajo, kdaj se ta zakon lahko uporabi in katere so izjeme, do se ta zakon ne uporablja. Tako ZVOP-1 v 7. členu določa, da se ta zakon ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe, zato v tem primeru vi niste zavezani k uporabi določb v omenjenih členih. Iz vaših podatkov, ki ste nam jih posredovali, namreč izhaja, da uporabljate videonadzorni sistem za domačo uporabo, saj očitno posnetkov ne posredujete naprej, jih nikjer ne objavljate ali kako drugače nedovoljeno obdelujete. Informacijski pooblaščenec zato nima pristojnosti, da bi vam preprečeval oziroma prepovedoval videonadzor.

 

Treba pa je poudariti, da kljub dejstvu, da takšnih primerov ZVOP-1 ne ureja, ne pomeni, da posameznik – primer vaš sosed, ki ima služnost za prevoz po vašem dvorišču - nima pravnega varstva, če meni, da mu je bila kršena njegova pravica do zasebnosti. Kazenski zakonik v 149. členu omogoča sprožitev kazenskega postopka v primeru neupravičenega slikovnega snemanja, lahko pa vaš sosed zoper vas vloži tudi odškodninsko tožbo na civilnem sodišču.

 

V primeru, ko gre samo za nadzor nad vašo posestjo (npr. stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in zasebno parcelo), Informacijski pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi vam preprečevali oziroma prepovedovali uvedbo videonadzora. Kamere pa nikakor ne smejo biti usmerjene na del vašega dvorišča, kjer se gibljejo tudi drugi oz. po katerem ima služnost za prevoz tudi vaš sosed. Če brez dovoljenja in njihove vednosti snemate tudi druge ljudi na zemljišču, ki je obremenjeno s služnostjo ali izven meja svojih nepremičnin, ste za svoja dejanja tudi kazensko odgovorni. Posameznik lahko po 134. členu Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01) tudi vloži tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. Predvidene so tudi denarne kazni. Podobna je tudi določba 149. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

 

 

S spoštovanjem.
            

 

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka