Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.12.2006
Naslov: Zdravstvena dokumentacija, ki jo zahteva svetovalka na Zavodu za zaposlovanje RS
Številka: 0712-399/2006/2
Vsebina: Zdravstveni osebni podatki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 16. 11. 2006 prejel vaše e-sporočilo.

V njem nas sprašujete, ali je svetovalka na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju zavod) upravičena od vas zahtevati celotno zdravstveno dokumentacijo, tako da jo bo lahko pregledal njihov strokovni sodelavec – zdravnik. Namen pregleda zdravstvene dokumentacije naj bi bilo preverjanje okoliščin, na podlagi katerih je vaša zdravnica izdala zdravniško potrdilo - iz katerega je izhajalo, da se, kot oseba prijavljena na zavodu, niste mogli udeležiti svetovalnega razgovora.

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Uvod

 

Uvodoma je potrebno pojasnilo o nekaterih relevantnih pojmih, ki so opredeljeni v 6. členu ZVOP-1:
- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa;
- Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno.

 

Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

 

2. Vprašanje dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov

 

ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni (prim. 9. člen).

 

2.1 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti

 

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06), ki ureja vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc ter način posredovanja osebnih podatkov uporabnikom, v konkretnem primeru ne predstavlja podlage, ki bi omogočala obdelavo zdravstvenih podatkov s strani zavoda.

 

2.2 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

 

Temeljni predpis, ki opredeljuje dejavnost in delo zavoda je Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZPB). 45. d člen ZZZPB določa le, da zavod zaradi izvajanja nadzora nad izvajanjem tega zakona in uresničevanja pravic brezposelnih oseb in drugih pogojev po tem zakonu lahko pridobi in uporabi osebne podatke in podatke o dohodkih ter premoženju davčnih zavezancev iz registrov in evidenc, ki jih vodijo davčni organ ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavod za zdravstveno zavarovanje. Omenjeni člen, po mnenju Pooblaščenca, ne nudi zadostne podlage za obdelavo zdravstvenih podatkov v konkretnem primeru, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni izvajalec zdravstvenih storitev in z zahtevano zdravstveno dokumentacijo tudi ne razpolaga.

 

17. a člen ZZZPB med pogoji za ohranitev pravice do denarnega nadomestila določa tudi obveznost »biti na razpolago za zaposlitev«. Skladno z določbo prvega odstavka 17. c člena  ZZZPB je brezposelna oseba na razpolago za zaposlitev, če je dosegljiva zavodu vsak delovni dan tri ure dnevno na naslovu prebivališča ali na naslovu, za katerega se dogovori z zavodom. Isti člen nadalje določa še, da ima brezposelna oseba pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do 18 delovnih dni v enem letu, o čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago. Brezposelna oseba ima pravico biti tri dni odsotna z naslova, za katerega se je dogovorila z zavodom, v primeru smrti zakonca, staršev ali otrok. V teh primerih ali v primeru nenadne bolezni mora obvestiti zavod in mu predložiti ustrezno dokumentacijo v roku tri dni po prenehanju razloga za odsotnost.

 

V kolikor interpretiramo pogoj »biti na razpolago«  tudi v smislu obveznosti udeležiti se  svetovalnega razgovora na poziv zavoda, lahko zaključimo, da 17. a člen ZZZPB predstavlja zakonsko podlago za to, da zavod lahko zahteva, zbira in nadalje obdeluje tudi zdravstveno dokumentacijo.

 

Toda skladno z uvodoma omenjenim načelom sorazmernosti v ZVOP-1 in dejstvom, da že pojem »ustrezna dokumentacija« v ZZZPB sam po sebi predstavlja izraz načela sorazmernosti, Pooblaščenec zaključuje, da zahteva po posredovanju celotne zdravstvene dokumentacije pomeni prekomerno obdelavo osebnih podatkov, zaradi česar je ta nedopustna. Povedano drugače, predložitev zdravniškega potrdila (ki je dokument in s tem del zdravstvene dokumentacije) povsem zadosti pogoju po predložitvi »ustrezne dokumentacije« in tako predstavlja ustrezno in po obsegu primerno obdelavo glede na njen namen. Širša interpretacija relativno nedoločnega pojma »ustrezna dokumentacija«, v konkretnem primeru ne bi bila v skladu z načelom pravne varnosti in predvidljivosti pravnih razmerij.

 

2.3 Posledice v primeru, da brezposelna oseba zdravstvene dokumentacije ne predloži

 

Pooblaščenec dodaja, da ni upravičen presojati zakonitosti posledic (npr. izguba pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), ki bi jih zavod morebiti uveljavil zaradi zavrnitve predložitve celotne zdravstvene dokumentacije v konkretnem primeru.

 

Lepo vas pozdravljamo,


           

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
Pooblaščenka