Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.03.2005
Naslov: Posredovanje podatkov o prejemkih nacionalnih in evropskih proračunskih sredstev javnosti
Številka: 751-01-9/2005-u1 (0106)
Vsebina: Razno
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

na Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje ste naslovili zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da ____________________________ dodeljuje upravičencem nacionalna in evropska proračunska sredstva na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije. Kot navajate, so po mnenju upravne službe _________ podatki o nosilcih prejemnikov proračunskih sredstev (t.j. kmetijska gospodarstva), kot sta npr. ime in priimek ter drugi podatki, na podlagi katerih se lahko identificira posamezno fizično osebo (npr. ime in priimek v kombinaciji z naslovom ali davčno številko) ter podatki o višini in namenu prejetih sredstev, osebni podatki in ne informacije javnega značaja.

 

Kot navajate, prejemate s strani javnosti, novinarjev, posameznikov in institucij vse več zahtevkov za dostop do teh podatkov in celo za objavo podatkov na vaših spletnih straneh. Ker ne želite kršiti Zakona o varstvu osebnih podatkov glede uporabe podatkov, ki so bili zbrani za potrebe postopka obračuna posameznega zahtevka, nas prosite za uradno

 

mnenje o tem, ali se navedeni podatki uvrščajo med osebne podatke.

 

Ker lahko obvezno razlago posameznih določb zakona daje le zakonodajalec, neobvezno pa predlagatelj zakona, Vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04) posredujemo naše neobvezno mnenje glede obdelave podatkov o prejemnikih nacionalnih in evropskih proračunskih sredstev na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije.

 

I.

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) v 38. členu (varstvo osebnih podatkov) prepoveduje uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja ter določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Določeno je tudi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

 

Iz zgoraj citiranega 38. člena Ustave Republike Slovenije izhaja, da se je ustavodajalec odločil za t.i. "obdelovalni model" in ne za t.i. "model zlorabe ", saj je določil predvsem pravila za urejanje dopustne obdelave osebnih podatkov na zakonski ravni in ne načelne svobode obdelave osebnih podatkov, ki je lahko le izjemoma izrecno omejena z zakonom. Takšen model preprosto pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega, kar je z zakonom izrecno dovoljeno. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovano človekovo pravico do varstva osebnih podatkov, zaradi česar je takšen poseg dopusten, če je v zakonu določno opredeljeno, kateri osebni podatki se smejo obdelovali, jasno pa mora biti razviden tudi namen obdelave osebnih podatkov ter zagotovljeno ustrezno zavarovanje. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti ustavno dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev zakonsko opredeljenega namena.   

 

Pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, so podrobneje določeni v ZVOP-1.

 

Po določbi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

 

Posameznik je v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 definiran kot določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

 

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Po določbah 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ; Uradni list RS, št. 24/03) je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa (mišljeni so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge oseba javnega prava, nosilci javnih pooblastil, in izvajalci javnih služb – glej 1. člen ZDIJZ), ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Iz zgoraj citirane določbe ZDIJZ izhaja, da glede na to, da_________ nedvomno razpolaga s podatki o dodeljenih proračunskih sredstvih na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, je takšne podatke po našem mnenju mogoče šteti kot informacije javnega značaja.

 

Iz zgoraj citiranih določb ZVOP-1 tudi izhaja, da je v primeru, ko se podatki nanašajo na tista kmetijska gospodarstva, ki niso pravne osebe ali samostojni podjetniki, je mogoče takšne podatke šteti tudi kot osebne podatke, seveda pa le v primeru, če je iz takšnih podatkov mogoče brez velikih stroškov ali napora prepoznati nosilca takšnega kmetijskega gospodarstva. To pomeni, da v primeru, ko bi javnosti ali komer koli sporočili osebno ime in naslov nosilca kmetijskega gospodarstva ter podatek o tem, kolikšna nacionalna in evropska proračunska sredstva je prejel, je takšno posredovanje oziroma širjenje podatkov že mogoče šteti kot obdelavo osebnih podatkov, zaradi česar je potrebno upoštevati pravila, ki jih v zvezi z dopustnostjo obdelave osebni podatkov določa ZVOP-1.

 

Po določbah 8. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v  spodaj citiranem 9. členu ZVOP-1: 

Pravne podlage v javnem sektorju

9. člen

(1) Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

(2) Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude

posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

Iz citiranih določb 9. člena ZVOP-1 izhaja, da lahko ministrstva ali druge osebe javnega sektorja posredujejo oz. sporočajo javnosti osebne podatke le v primeru, kadar je izpolnjen eden od spodaj navedenih pogojev:

1. Če je v zakonu, ki ureja posamezno področje izrecno določeno, da so določeni osebni podatki javni, pri čemer mora biti v zakonu jasno določeno tudi to, kateri osebni podatki so javni oz. katere vrste osebnih podatkov se javnosti lahko posredujejo.

2. Če ima oseba javnega sektorja za posredovanje osebnih podatkov javnosti osebno privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Osebna privolitev posameznika pride na področju javnega sektorja lahko v poštev samo takrat, kadar osebni podatki ne izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, ki nastajajo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.

3. Če je posredovanje osebnih podatkov javnosti potrebno in primerno zaradi izpolnjevanja pogodbe med posameznikov, na katerega se podatki nanašajo in osebo javnega sektorja. Na tej podlagi se podatki javnosti lahko posredujejo samo v primeru, če je v pogodbi izrecno določeno oziroma iz nje nedvoumno izhaja, da so določeni osebni podatki javni oz. namenjeni posredovanju javnosti.

 

K zgoraj navedenim pravnim podlagam glede dopustnosti posredovanja oz. sporočanja osebnih podatkov javnosti velja opozoriti, da se zdaj veljavni Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne šteje kot pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov javnosti. Navedeni zakon namreč v 6. členu (izjeme) določa:

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:

(…) 3. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

Zgoraj citirana izjema iz 3. točke 6. člena ZDIJZ je po našem mnenju absolutna izjema, ki ne dopušča nobene izjeme javnega interesa (test interesa javnosti) ali izjeme glede nastanka škode (škodni test, ki ga dopuščajo 7., 8. in 9. točka ZDIJZ). Izjema 3. točke 6. člena ZDIJZ glede posredovanja osebnih podatkov po našem mnenju osebam javnega sektorja ter Pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja ne dopušča nobenega tehtanja z vidika javnega interesa (npr.: prevladujoč interes javnosti), niti z vidika domnevnega konflikta med ustavnimi pravicami in svoboščinami (npr.: med 38. in 39. členom Ustave Republike Slovenije), temveč z vidika varstva osebnih podatkov zahteva le »slepo sledenje« določbam zakonov. Navedeno pomeni, da je potrebno v primeru zahteve za posredovanje osebnih podatkov javnosti zgolj ugotoviti, ali za posredovanje določenih osebnih podatkov javnosti obstaja katera od pravnih podlag, ki jih taksativno določa 9. člen ZVOP-1.  

 

II.

Obdelavo osebnih podatkov, ki jih v svojih zbirkah vodi ministrstvo oz. njegovi organi v sestavi, je med drugim določeno v XII. poglavju Zakona o kmetijstvu (ZKme; Uradni list RS, št. 54/00 s spremembami in dopolnitvami). Med evidencami, ki se vodijo po tem zakonu, je tudi Evidenca o finančnih podporah, ki skladno s 105. členom zakona vodi na podlagi podatkov iz vlog upravičencev in v kateri so poleg ostalih podatkov tudi podatki o ukrepih kmetijske politike (zlasti: vrsta ukrepa, izvedba ukrepa, izplačana sredstva, omejitve).

 

Posredovanje podatkov iz zbirk, ki se vodijo na podlagi Zakona o kmetijstvu ter varstvo tajnosti teh podatkov je določeno v  116. členu Zakona o kmetijstvu, ki določa:

116. člen

(posredovanje podatkov)

Podatki iz zbirk podatkov po tem zakonu so javni, razen podatkov, ki se štejejo za osebne podatke in podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost.

Podatki, ki se štejejo za osebne podatke, se posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Vsi podatki iz prejšnjega odstavka se posredujejo proti plačilu stroškov posredovanja in se smejo uporabljati samo za namene, za katere so bili dani in se jih ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam.

V primeru obdelave podatkov oseb, ki se nanašajo na subvencije, posojila ali druge oblike državne pomoči je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (ZJF; Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami), kjer je v  drugem odstavku 53. člena (Oddaja javnih naročil) določeno, da se sredstva subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči dodelijo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, pod pogoji in po postopku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Minister za finance mora pri določitvi pogojev pri dodeljevanju sredstev za državne pomoči smiselno upoštevati načela zakona o javnih naročilih.

Tretji odstavek ZJF nadalje določa, da so podatki o dodeljenih sredstvih iz drugega odstavka 53. člena  javni.

 

III.

V zvezi z objavo podatkov o prejemnikih kmetijskih subvencij je Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 403-29/2003 z dne 27.03.2003 že podal svoje neobvezno mnenje št. 751-01(0106)-03/2003-u2 za dne 09.04.2003.

 

V zgoraj citiranem mnenju je Inšpektorat zapisal:

»Po našem mnenju se z vidika določb ZVOP-a lahko objavijo sledeči podatki o prejemnikih kmetijskih subvencij:

• kadar gre za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, pošta in št. pošte), vrsta subvencije ter znesek, ki je bil izplačan;

• kadar gre za pravne osebe: ime firme, sedež firme (ulica, hišna številka, pošta in št. pošte), vrsta subvencije ter znesek, ki je bil izplačan.«.

Zgoraj citirano mnenje je bilo podano na podlagi takrat veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP; Uradni list RS, št. 59/99, 57/01 in 59/01), ki je v 3. točki prvega odstavka 5. člena določal, da se določbe tega zakona ne uporabljajo za osebne podatke, ki so sestavni del firme ali imena družbe ali poslovalnice ali druge organizacije oziroma ustanove.

Ime in priimek ter naslov prejemnika kmetijske subvencije se nanaša na tistega, ki opravlja kmetijsko dejavnost - kmetovalca, torej gre za podatke, ki se nanašajo na subjekt, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, zaradi česar takšni podatki po določbah 5. člena takrat veljavnega ZVOP po našem mnenju niso bili predmet varstva po takrat veljavnem ZVOP.

 

IV.

ZVOP-1, ki velja od 1. januarja 2005 dalje in je že usklajen z Direktivo 95/46/EC Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o zaščiti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem gibanju takih podatkov (Uradni list Evropskih skupnosti št. L 281, 23.11.1995), ne vsebuje izjem glede uporabe tega zakona v zvezi z osebnimi podatki, ki so sestavni del firme ali imena družbe ali poslovalnice ali druge organizacije oziroma ustanove. Zaradi tega je po našem mnenju mogoče zaključiti, da je potrebno v primeru obdelave oziroma sporočanja podatkov, ki se nanašajo na kmetovalca, ki ni registriran kot pravna oseba ali samostojni podjetnik, neposredno uporabljati določbe zgoraj citiranega 8. in 9. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da bi se osebna imena in naslovi prejemnikov nacionalnih in evropskih proračunskih sredstev na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije lahko sporočali javnosti le, če bi bilo tako določeno v katerem od področnih zakonov.

 

Ob pregledu področne zakonodaje ugotavljamo, da z vidika določb 8. in 9. člena ZVOP-1, zgoraj citirane določbe 116. člena Zakona o kmetijstvu ne dopuščajo posredovanja osebnih imen in naslovov prejemnikov sredstev javnosti, saj je v 116. členu ZKme jasno določeno:

• da podatki, ki se štejejo za osebne podatke, niso javni,

• da se podatki, ki se štejejo za osebne podatke posredujejo v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov ter,

• da se podatki smejo uporabljati samo za namene, za katere so bili dani in se jih ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam.

 

Po našem mnenju se glede na stroge določbe 8. in 9. člena zdaj veljavnega ZVOP-1, kot pravna podlaga za posredovanje oz. sporočanje osebnih imen in naslovov prejemnikov nacionalnih in evropskih proračunskih sredstev na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije javnosti, ne morejo šteti niti določbe 53. člena Zakona o javnih financah. V prvem odstavku 9. člena ZVOP-1 je namreč določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Zaradi takšne dikcije v ZVOP-1, določba tretjega odstavka 53. člena ZJF, ki se glasi: »Podatki o dodeljenih sredstvih iz drugega odstavka 53. člena so javni.«, po našem mnenju ne zadosti zahtevam prej citirane določbe 9. člena ZVOP-1, saj ZJF določa le to, da so podatki o dodeljenih sredstvih javni, pri čemer pa ni nikjer določeno, kateri osebni podatki so javni oz., da se javnosti posredujejo npr. osebna imena, naslovi oz. kakšni drugi podatki o prejemnikih dodeljenih sredstev.

 

V.

Glede na to, da v področni zakonodaji ni najti določb, ki bi jih bilo mogoče šteti kot pravno podlago za posredovanje oz. sporočanje osebnih imen in drugih identifikacijskih podatkov o prejemnikih nacionalnih proračunskih sredstev javnosti, lahko po našem mnenju z vidika določb ZVOP-1 posredujete javnosti podatke le v takšni obliki, ki ne bo omogočala identifikacije fizičnih oseb, na katere se podatki nanašajo. To pomeni, da lahko z vidika določb ZVOP-1 v zvezi z izplačili sredstev fizičnim osebam objavljate in javnosti posredujete npr. skupno višino izplačanih sredstev fizičnim osebam po posameznih postavkah, število fizičnih oseb, katerim sta v posamezni regiji izplačali ta sredstva, povprečno višino izplačanih sredstev, višino najvišjega in najnižjega zneska, ki je bil izplačan fizični osebi ter seveda tudi druge podobne podatke, iz katerih ne bo mogoče ugotoviti identitete oseb, na katere se podatki nanašajo. 

 

V zvezi z objavo in posredovanjem oz. sporočanjem osebnih imen in naslovov prejemnikov evropskih proračunskih sredstev javnosti, velja podobno: javno objavljanje oziroma posredovanje takšnih podatkov javnosti bi bilo dopustno, če bi bilo takšno objavljanje oz. sporočanje podatkov določeno v kateri od direktiv oziroma uredb EU, ki ureja to področje.

 

Lep pozdrav,

Jože BOGATAJ

v.d. glavnega inšpektorja

za varstvo osebnih podatkov