Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 07.03.2005
Naslov: Zakonska podlaga za biometrijo v zasebnem sektorju
Številka: 751-01-10/2005-u3 (0106)
Vsebina: Biometrija
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

na Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje ste naslovili zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da je ________ uvedla kot varnostno mero uporabo preverjanja šarenice in nas v zvezi s tem sprašujete,

 

ali ima _________ zakonsko osnovo za uvajanje naprav na osnovi biometrije.

 

Ker lahko obvezno razlago posameznih določb zakona daje le zakonodajalec, neobvezno pa predlagatelj zakona, Vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z izvajanjem biometrijskih ukrepov v zasebnem sektorju.

 

Ugotavljaje ali primerjanje lastnosti posameznika z obdelavo biometričnih značilnosti na način, da se lahko izvrši  njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta, se lahko izvaja le pod pogoji, ki jih določa ZVOP-1.

 

Biometrične značilnosti so takšne telesne, fiziološke ter vedenjske značilnosti, ki jih imajo vsi posamezniki, so pa edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in je možno z njimi določiti posameznika, zlasti z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, deoksiribonukleinske kisline ter značilne drže.

 

Po določbah 80. člena ZVOP-1 lahko zasebni sektor izvaja biometrijske ukrepe le, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti, pri čemer se lahko takšni ukrepi izvajajo le nad svojimi zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni.

 

Ker izvajanje biometrijskih ukrepov na področju bančništva ni urejeno v zakonu, mora banka, ki namerava izvajati biometrijske ukrepe, pred uvedbo ukrepov posredovati Državnemu nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov opis nameravanih ukrepov in razloge za njihovo uvedbo.

 

Državni nadzorni organ je po prejemu posredovanih informacij iz prejšnjega odstavka dolžan v dveh mesecih odločiti, ali je nameravana uvedba biometrijskih ukrepov v skladu s tem zakonom, predvsem, ali je uvedba biometrijskih ukrepov res potrebna zaradi opravljanja dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Rok za izdajo odločbe se lahko podaljša za največ en mesec, če bi uvajanje teh ukrepov prizadelo več kot 20 zaposlenih v osebi zasebnega sektorja, ali če reprezentativni sindikat pri delodajalcu zahteva sodelovanje v upravnem postopku.

 

Upravljavec osebnih podatkov sme izvajati biometrijske ukrepe po prejemu odločbe državnega nadzornega organa, s katero je izvajanje biometrijskih ukrepov dovoljeno.

 

Zoper odločbo državnega nadzornega organa ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

 

Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, si bodo morale osebe zasebnega sektorja, ki želijo izvajati biometrijske ukrepe, pred uvedbo biometrijskih ukrepov pridobiti odločbo Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Do 1. januarja 2006 bo takšne odločbe izdajal Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje.

 

Ko bo oseba zasebnega sektorja prejela odločbo, s katero ji je bilo izvajanje biometrijskih ukrepov dovoljeno, si bo s tem pridobila tudi pravno podlago za izvajanje biometrijskih ukrepov, pri čemer pa bo morala pred uvedbo teh ukrepov še pisno obvesti zaposlene. V obvestilu bo potrebno posredovati informacije, ki jih določa 19. člen ZVOP-1, kar pomeni, da bo potrebno posameznikom, nad katerimi se bodo izvajali biometrijski ukrepi, sporočiti vsaj podatke o upravljavcu osebnih podatkov in o namenu obdelave osebnih podatkov ter informacijo o tem, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno ter o možnih posledicah, če ne bodo prostovoljno podali podatkov oz. dovolili izvajanja biometrijskih ukrepov.

 

Ko bo, če bo ______ prejela pozitivno odločbo nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov in posameznike pisno obvestila o izvajanju biometrijskih ukrepov oz. jim posredovala zgoraj navedene informacije, se bo vsak posameznik na podlagi teh informacij lahko odločil, ali bo dovolil obdelavo svojih biometričnih značilnosti, ali pa bo raje trpel posledice, če tega ne bo dovolil (npr. ne bo smel vstopiti v prostore, ki so varovani z biometrijskimi ukrepi oz. ne bo mogel delati na delovnem mestu, v okviru katerega je potrebno vstopati oziroma delati v teh prostorih).

 

Oseba zasebnega sektorja, ki bo izvajala biometrijske ukrepe, bo morala glede na določbe ZVOP-1 tako zbrane osebne podatke ustrezno zavarovati, določiti bo morala osebo, ki je odgovorna za zbirko osebnih podatkov in osebe, ki lahko zaredi narave njihovega dela obdelujejo takšne podatke (24. in 25. člen ZVOP-1), poleg tega pa bo morala za zbirko osebnih podatkov zagotoviti tudi katalog zbirke osebnih podatkov (26. člen ZVOP-1) ter podatke iz kataloga posredovati nadzornemu organu (27. člen ZVOP-1).

 

Lep pozdrav,

Jože Bogataj

v.d. glavnega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov