Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 27.10.2006
Naslov: Osebni podatki razkriti v pravdi, predložitev sklepa o dedovanju pri spremembi lastništva, davčna številka pri nagradnih igrah
Številka: 0712-235/2006/2
Vsebina: Sodni postopki
Pravni akt: Mnenje

Spoštovani,

 

Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 03.10.2006, v kateri ste postavili tri vprašanja:

1) ZPIZ vas toži kot dedinjo zaradi vračila akontacije pokojnine, izplačane pokojnemu možu. Odločbe o pokojnini po 1 letu še niso izdali. Zanima vas ali lahko prilagajo k tej tožbi dokumente, ki nimajo zveze z zadevo: npr. spričevala pokojnika, vojaško knjižico, zdravstveno dokumentacijo o invalidnosti, dokumente o dokupu dobe, odločbo o VAŠI pokojnini, kompleten spis o dedovanju. Menite, da bi morali priložiti zgolj odločbo o VIŠINI pokojnikove pokojnine, ostalo pa je poseg v osebne pravice človeka.

2) Na sodišču ste imeli zapuščinsko obravnavo in ste dedinja. Želite urediti spremembe lastništva (na ___, _____... zavarovalnici, banki itd.) in povsod zahtevajo sklep o dedovanju. Strinjate se, da potrebujejo dokument, a se jih ne tiče, kaj, kje in koliko ste podedovali ostalega. V sklepu so navedeni dediči, ki so se dedovanju odpovedali, dediči, ki so kaj prejeli, premoženje. Navedeno je celotno premoženje (stanovanje, avto, denar, delnice) in menite, da se to ostalih firm - naštetih v oklepaju - ne tiče. Kako to, da sodišča izdajajo takšne sklepe in kje lahko dobite izpis samo za določen subjekt? Tudi, ko je npr. ZPIZ prosil za podatek, kdo je dedič po pokojniku, niso poslali iz sodišča samo tega podatka, ampak CELOTEN sklep (zadevo).

3) Zahteve po davčnih številkah (na dopisnicah!) pri križankah nihče ne prepreči. Če je ne navedeš, te ne upoštevajo. Sprašujete, zakaj ne objavimo, da se to ne sme?

 

Ad1

Iz vprašanja, zastavljenega pod prvo točko, Pooblaščenec razume, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zoper vas vložil tožbo v skladu z 275. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPIZ), ki določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. To pa pomeni, da je na strani zavoda dokazno breme, da dokaže, da ste vi prejeli nekaj, do česar niste bili upravičeni. Zato mora v skladu s 7. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) navesti vsa dejstva, na katere opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Katere dokumente bo zavod predložil v dokaz svojega zahtevka, da bi v pravdi uspel, je torej v celoti v njegovi pristojnosti. Sodišče pa bo nato samo odločilo, katere dokaze bo sprejelo oz. katere bo zavrnilo.
Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da v danem primeru ne gre za prekomerno oz. nezakonito obdelavo osebnih podatkov.

 

Ad2


Glede vprašanja, ali je res sklep o dedovanju potreben pri spremembi lastništva na RTV, __________________, itd. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov določena v prvem odst. 8. čl. ZVOP-1, na podlagi katere se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V 9. in 10. čl. ZVOP-1 pa so natančneje posebej razdelane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem (npr. RTV,__) in zasebnem (banke, zavarovalnice) sektorju.

 

V javnem sektorju se lahko osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja 3. čl. ZVOP-1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prav tako pa morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, v skladu z 18. čl. ZVOP-1 točni in ažurni, zato lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri njihovo točnost z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika.

 

Navedeno pomeni, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določena v področnih zakonih, ki jih je veliko in urejajo posamezno področje.
Področni zakon za npr. RTV je Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, v nadaljevanju: ZRTVS-1), ki v 1. odst. 37. čl. v povezavi s 1. odst. 39. čl. določa, da lahko RTV Slovenija za namene izvrševanja nalog obračuna prispevka za fizične osebe zbira osebno ime, naslove stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa, zaposlitev, označbo sprejemnika fizične osebe, (tudi) neposredno od zavezancev, ki so jim te podatke oziroma njihove spremembe dolžni pisno posredovati v roku 15 dni od prejema poziva. Predhodno navedeni podatki pa se v skladu s 3. odst. 39. čl. ZRTVS-1 hranijo deset let po prenehanju statusa zavezanca ali neplačnika.
V skladu s 1. odst. v povezavi s 4. odst. 31. čl. ZRTVS-1 pa se zbira oziroma obračuna prispevke za vsako (tudi fizično, op. Pooblaščenca) osebo, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, pri tem pa se šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Torej se, kot izhaja iz napisanega, za odjemalca oziroma plačnika prispevka šteje lastnik električnega števca (ki je lastnik določene nepremičnine, na kateri se konkretni števec nahaja, op. Pooblaščenca), v kolikor predpisi ne določajo drugače. Nekatere podatke v zvezi s tem, kot je na primer lastništvo nepremičnine, na kateri se nahaja električni števec, lahko vsebuje tudi sklep o dedovanju.
Upoštevajoč navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da lahko RTV od vas zaradi sprememb podatkov, nastalih s smrtjo vašega moža, na podlagi 1.odst. 37. čl. ZRTVS-1 zahteva, da jim pisno posreduje podatke, navedene v 1. odst. 39. čl. ZRTVS-1, katerih točnost v skladu z načelom točnosti in ažurnosti morate tudi dokazati z ustreznim dokumentom ali javno listino, med katere lahko sodi tudi sklep o dedovanju. Vendar pa Pooblaščenec še posebej poudarja, da je pri tem potrebno upoštevati tudi zgoraj omenjeno načelo sorazmernosti in zato ste jim dolžni predložiti oz. lahko RTV od vas zahteva le tiste dokumente, javne listine oziroma iz njih razkriti le tiste osebne podatke, ki so upoštevajoč določilo 1. odst. 37. čl. v povezavi s 1. odst. 39. čl. ZRTVS-1 ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zato je v konkretnem primeru potrebno v sklepu o dedovanju razkriti le tiste podatke, ki jih RTV zahteva na podlagi ZRTVS-1 (ostale na fotokopiji lahko počrnite), oziroma se tako zahtevane podatke lahko dokazuje tudi z drugimi dokumenti in javnimi listinami, ki so po obsegu osebnih podatkov bolj ustrezni in primerni glede na namene, za katere se zahtevani podatki v skladu z ZRTVS-1 obdelujejo (recimo izpisek iz zemljiške knjige, če RTV potrebuje zgolj podatek o lastništvu nepremičnine in s tem električnega števca, in je bil podatek na podlagi sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo že vpisan). RTV torej mora v zahtevo po dokumentu napisati in precizirati, katera dejstva oz. podatke želijo od vas preveriti.
Smiselno enako, zlasti glede načela sorazmernosti, ter točnosti in ažurnosti osebnih podatkov, velja tudi za _____________, itd.

 

Ad3

 

Zahteve po davčnih številkah (na dopisnicah!) pri križankah.

 

Obravnavano področje ureja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06, uradno prečiščeno besedilo UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1), ki v 64. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. V 65. čl. navedenega zakona pa je določeno, da Zavezanec za davek mora davčno številko navesti na:
1. davčni napovedi, obračunu davka, drugih dokumentih in vlogah, naslovljenih na davčni organ;
2. drugih dokumentih, če je tako določeno s tem zakonom, zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom.
V 66. čl. ZDavP-1, z naslovom uporaba davčne številke v drugih primerih, pa je v drugem odstavku navedeno, da mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati. Kar nasprotno pomeni, da davčne številke ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka.

 

Na podlagi navedenega, Pooblaščenec poudarja, da je zbiranje davčne številke za sodelovanje pri križankah povsem odveč, kajti zahteva za posredovanje davčne številke je po obsegu primerna v primerih, ko že nastane »davčno« razmerje v skladu z ZDavP-1. Zgolj s tem, ko nekdo pošlje rešitev križanke, ne nastane nikakršno davčno razmerje, temveč do tega pride šele v primeru, če je oseba izbrana za prejem nagrade in pride do izplačila. Takrat mora plačnik nagrade pozvati za posredovanje davčne številke in to šele v primeru, če v nagradnih igrah, ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali naključje, vrednost dobitka presega 10.000 tolarjev (101. čl. Zakona o dohodnini, Ur. l. RS, št. 59/2006, uradno prečiščeno besedilo, ZDoh-1-UPB4). Zato je zbiranje davčne številke upravičeno in potrebno šele takrat, saj mora to prejemnik darila navesti v svoji dohodninski napovedi, darovalec pa odvesti akontacijo dohodnine.  O tem vprašanju je Pooblaščenec že izdelal nekaj pravnih mnenj, ki si jih lahko ogledate na naši spletni strani www.ip-rs.si.

 

  

S spoštovanjem.

                

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka