Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 20.09.2018
Naslov: Videonadzor
Številka: 0712-3/2018/1646
Vsebina: Video in avdio nadzor
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 12. 9. 2018 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Zanima vas, ali lahko kot javno podjetje Komunala Črnomelj postavite kamero za videonadzor na ekološkem otoku, zaradi ponavljajočega se vandalizma nad premoženjem in zažiganja zabojnikov za smeti. Zabojniki so postavljeni na javni površini. Kamera bi bila postavljena na višini, na električnem drogu in bi posnela celotni ekološki otok, vozila, ki se pripeljejo do otoka in mimo vozeča vozila (občinska cesta) ter ljudi, ki vsakodnevno hodijo mimo omenjenega otoka. Navajate, da drugače nadzor ni izvedljiv.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP še dodaja in poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

 

 

Za javni sektor (kamor spadajo tudi javna komunalna podjetja) v skladu z 9. členom ZVOP-1, ki se v tem delu še uporablja, velja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (prvi odstavek 9. člena ZVOP-1).

 

V četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 je določeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena (ki za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju predpisuje izključno zakonsko določeno pravno podlago) lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Tovrstna obdelava se uporablja izjemoma, le če je nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti. Pri presoji utemeljenosti obdelave osebnih podatkov na tej pravni podlagi je ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni strani, in na drugi strani interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri tem obdelava osebnih podatkov pri videonadzoru ne sme biti nesorazmerna ter ne sme prekomerno poseči v zasebnost posameznika.

 

Konkretnih obdelav osebnih podatkov IP ne more presojati, če niso del postopka inšpekcijskega nadzora.

 

 

IP ugotavlja, da občinski predpisi urejajo ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki potekajo na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma »ekoloških otokih«. Ekološki otok ali zbiralnica ločenih frakcij odpadkov, je prostor, urejen in opremljen z zabojniki za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih vrst odpadkov. Za videonadzor, v najširšem smislu, se šteje uporabo video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, praviloma z namenom zagotavljanja varnosti.

 

Po določbah ZVOP-1 o videonadzoru se lahko na ta način nadzira le dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

 

Videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se glede izvajanja videonadzora na javnih površinah uporabljajo določbe ZVOP-1, ki ne razlikujejo med videonadzorom na javnih ali zasebnih površinah. Pojma javne površine ZVOP-1 ne določa. Ta pojem je določen v 26. točki 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), in sicer je javna površina javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina. Če se izvajalec videonadzora odloči nadzorovati nek odprt prostor oz. javno površino, kjer se zadržujejo ljudje, mora pri izvajanju videonadzora, poleg splošnih določb ZVOP-1 glede videonadzora (74. člen), upoštevati tudi 9. člen ZVOP-1 ter določbe 5. in 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, v katerih so določene dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, poleg teh pa tudi načela obdelave osebnih podatkov.

 

Pri izvajanju videonadzora nad ekološkimi otoki kot javnimi površinami je torej glede obdelave osebnih podatkov potrebno upoštevati, da niti ZVOP-1 niti katerikoli drug zakon občini ne daje pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin, in da lahko občina takšen videonadzor izvaja le izjemoma, in sicer kot obdelavo osebnih podatkov na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, torej v primeru, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe ZVOP-1.

 

V četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1 je določeno, da se ne glede na prvi odstavek tega člena (ki za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju predpisuje izključno zakonsko določeno pravno podlago) lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Najprej je potrebno poudariti izjemnost tovrstne obdelave osebnih podatkov, ki je povezana z nujnostjo izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, v obravnavanem primeru občine. Nadaljnji predpisani pogoj je, da se s takšno obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Le-ti pa so v primeru videonadzora podoba posameznika na posnetku, ki je določen tudi z detajlnimi krajevnimi in časovnimi podatki. Podatki v posnetkih torej določajo, kdo se je natančno na katerem kraju gibal ali nahajal ter kaj je tedaj tam počel, kar je končno tudi smisel in namen videonadzora.   

 

Pri presoji utemeljenosti obdelave osebnih podatkov na tej pravni podlagi je ključno tehtanje interesov javnega sektorja na eni strani, in na drugi strani interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri snemanju ekološkega otoka najverjetneje interesi občine ne bi prevladali nad interesi vseh posameznikov, ki se nahajajo in gibljejo na tem otoku, ki bi bil z namestitvijo kamere praktično ves čas z videonadzorom nadzorovan prostor, konkretnejšega odgovora pa kot že rečeno zunaj inšpekcijskega postopka IP ne more podati.

 

Glede na navedeno IP ocenjuje, da je v opisanem primeru pred uvedbo takšnega videonadzora javnih površin potrebno izvesti najprej oceno učinkov o varstvu osebnih podatkov, na podlagi katere lahko upravljavec sprejme odločitev, ali in v kakšnem obsegu je takšne videonadzor dopusten. Več o tem, kaj je ocena učinkov in kako jo izvesti najdete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/ocena-ucinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/

 

Videonadzorovanje vsakogar in vseh, ki se gibljejo ali nahajajo na ekološkem otoku bi namreč sicer lahko predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov ali prekomeren poseg v zasebnost ljudi, ki se tam dnevno nahajajo, ko odnašajo in ločujejo smeti in bi bili na javnem kraju izpostavljeni neizogibnemu in stalnemu nadzorovanju, čeprav bi bil namen tak, da bi se na ta način ugotovilo potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj. V tej zvezi je odločilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-238/99-9 z dne 9.11.2000, ki je navedlo, da je v zvezi s pravicami iz 34. do 38. člena Ustave RS prepovedan vsak poseg v te pravice, razen tistih, ki so izrecno dovoljeni, Upravno sodišče pa je to argumentacijo povzelo v svoji sodbi št. I U 1502/2009, s katero je zavrnilo tožbo zoper odločbo IP, s katero je le-ta lokalni skupnosti prepovedal uporabo posnetkov videonadzora javne površine z namenom izrekanja sankcij zaradi napačnega parkiranja.

 

Dovoljeno pa je npr. postaviti kamero tako, da posamezniki na posnetku niso določljivi (npr. so posneti tako od daleč, da se obraza ne vidi, kot so npr. panoramske, turistične in vremenske kamere), takrat ne gre za videonadzor v smislu ZVOP-1 ter tudi obvestilo o izvajanju snemanja ni potrebno. Kamere pa ne smejo biti usmerjene na okolico, kjer se gibljejo tudi drugi ljudje na način, da bi bili ti na kamerah prepoznavni.

 

 

Glede uporabe videonadzora na javnih površinah (npr. trgu) je IP že odločal v konkretnih inšpekcijskih postopkih. Odločitve si lahko preberete na naslednjih spletnih straneh (navedeno v oklepaju). Omenjamo še, da je IP še vedno pristojen za inšpekcijski nadzor ter za vodenje prekrškovnega postopka v primeru kršitev določb ZVOP-1 o videonadzoru, ker te določbe tudi po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov še vedno veljajo (https://www.ip-rs.si/vop/videonadzor-javnih-povrsin-2903/; https://www.ip-rs.si/vop/odlocba-o-videonadzoru-2662/).

 

Več o videonadzoru si lahko preberete v smernicah na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf

 

Pri tem upoštevajte, da v smernicah še ni upoštevana Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se neposredno uporablja od 25. 5. 2018 naprej.

 

Pri morebitni vzpostavitvi videonadzora pa omenjamo pravne podlage, ki so opisane na tej spletni strani:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

Svetovalka informacijske pooblaščenke

 

                                                                                    Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                    Informacijska pooblaščenka