Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.09.2018
Naslov: Soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene
Številka: 0712-3/2018/1443
Vsebina: Šolstvo
Pravni akt: Mnenje

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete za mnenje glede soglasij polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Najprej moramo poudariti, da ne gre za novost, ki bi jo prinesla nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ali za kakšne posebne razlage Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj takšna ureditev izhaja iz že obstoječe zakonodaje RS v povezavi z določbami o poslovni sposobnosti posameznikov. Polnoletni dijaki se lahko samostojno in prostovoljno odločajo glede obdelave osebnih podatkov, kar lahko vključuje tudi odločanje o temu, komu bodo dovolili seznanitev z njihovimi ocenami in drugimi osebnimi podatki. V preteklosti so se že pojavljali takšni primeri, je pa treba dodati, da po naši oceni niso ravno pogosti. Za dodati je, da mladoletniki že s 15. letom lahko vstopijo v delovno razmerje in da (deloma) lahko že od 14. leta naprej odgovarjajo za storjena kazniva dejanje. Ne gre skratka za nič novega in ne za spremembo, ki bi jo prinesla nova uredba, kot so narobe povzeli nekateri mediji.

 

IP v zvezi z dostopanjem do podatkov polnoletnih dijakov ugotavlja, da gre v za vprašanje pravnih podlag za dostopanje do osebnih podatkov polnoletnih otrok, ki imajo polno poslovno sposobnost, in ne za vprašanje uveljavljanja ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, glede katere starši do otrokove polnoletnosti lahko kot otrokovi zakoniti zastopniki uveljavljajo te pravice v imenu otroka. IP kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov zato ne more enoznačno in za vse primere vnaprej določiti, katere konkretne osebne podatke polnoletnih otrok, ki nimajo odvzete ali omejene poslovne sposobnosti, lahko pridobivajo njihovi starši, saj je to odvisno od namenov in okoliščin konkretnega primera.

 

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US in 15/17 – DZ, v nadaljevanju ZZZDR), ki se uporablja do 15. aprila 2019, v prvem odstavku 123. člena določa, da so starši  dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj, razen če je otrok sklenil zakonsko zvezo. ZZZDR v drugem odstavku 123. člena še določa, da so starši dolžni preživljati otroka tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij. Primerljive določbe z nekoliko jasnejšimi omejitvami glede obveznosti preživljanja ima tudi Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg), ki se začne uporabljati 15. aprila 2019.  

 

V zvezi s tem tudi področna zakonodaja npr. Zakon o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17 in 6/18 – ZIO-1, v nadaljevanju ZGim) določajo nekatere omejitve in pravice glede obdelave osebnih podatkov dijakov. Tako ZGim v 42. členu izrecno določa, da se podatki v evidenci podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih zbirajo zgolj ob soglasju dijaka (torej ne glede na polnoletnost). Prav tako ZGim v 42. členu določa, da podatke v evidenci o dijakih, ki jih obravnava svetovalna služba, lahko svetovalna služba zbira le v soglasju z dijakom in starši. Če je dijak v družini ogrožen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka.

 

Nadalje Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 30/18; v nadaljevanju: Pravilnik) v 18. členu ureja način seznanjanja s podatki iz evidenc, ki jih vodi šola. Skladno s 1. odstavkom navedenega člena šola seznanja s podatki iz evidenc dijake in njihove starše, kar stori na naslednje načine: - z izdajo predpisane javne listine, - z izdajo izpiska iz evidence, - z izročitvijo listine, ki je akt pristojnega organa šole (sklep, odločbo in podobno), - ustno neposredno sporoča podatke iz evidenc oziroma omogoča vpogled vanje. Strokovni delavci šole, ki so pooblaščeni za dajanje podatkov iz evidenc na navedeni način, lahko seznanjajo dijaka in njegove starše le s podatki, ki se nanašajo nanje. V 3. odstavku istega člena pa je določeno, da lahko šola s podatki seznanja tudi druge osebe, če so do njih po predpisih upravičeni. 5. odstavek pa določa, da se pri vpogledu ali izpisu iz evidence ne smejo videti podatki o drugih osebah, prav tako pri ustnem sporočanju podatkov ne smejo prisostvovati osebe, ki jim upravičenec tega ni izrecno dovolil. 

 

Iz tega lahko izhaja upoštevajoč konkretne okoliščine in zgoraj navedeno (odvisno od primera zlasti točke c, d in e člena 6(1) Splošne uredbe) po mnenju IP tudi pravna podlaga staršev, da se seznanijo s tistimi osebnimi podatki tistih polnoletnih dijakov oz. učencev, ki so jih dolžni preživljati, in ki vplivajo na obstoj te pravice ter na izvajanje dolžnosti staršev – torej zagotavljanje življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj. V tem delu je torej ključna individualna presoja glede na konkretni primer, pri čemer pa brez dvoma morajo zaposleni, ki vodijo vzgojno-izobraževalni proces (torej učitelji in drugi), upoštevati glede na polnoletnost dijaka tako naravo informacij (npr. ali gre za informacije, ki lahko vplivajo na morebitno prekinitev šolanja, za življenjsko pomembne informacije ipd.) kot tudi izražene želje dijaka. Če dijak ne poda soglasja, to pomeni, da mora zaposleni ob posredovanju informacij presoditi, ali gre za dijaka, ki so ga starši dolžni preživljati in ali gre za tako pomembne informacije glede oviranja šolanja in zagotavljanja razvoja, da so starši ne glede na izraženo željo polnoletnega otroka do njih upravičeni.

 

Dodajamo še, da v primeru nevarnosti za življenje in telo posameznika obstajajo druge pravne podlage (12. člen ZVOP-1 in 6.d člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ki vsekakor omogočajo obveščanje in obdelavo podatkov v okviru potrebnega in to ne glede na podano ali ne-podano privolitev posameznika, tako da v primeru nesreč obveščanje staršev nikakor ni onemogočeno ne glede na določbe področne zakonodaje.

 

IP se zaveda, da je na tak način celotno breme presoje na zaposlenih, ki vodijo vzgojno-izobraževalni proces, kar je lahko posebno zahtevno predvsem v primerih, ko prihaja zaradi konkretnih okoliščin med dijakom, starši in/ali šolo morda do nesoglasij. Zato IP vidi glede tega  možno rešitev, ki bi jo sistemsko lahko dalo resorno ministrstvo za šolstvo kot predlagatelj zakonodaje in s tem na enoten način pomagalo  vsem vpletenim, predvsem pa šolam omogočilo enotno prakso. To bi lahko storilo tako, da bi v predlogu zakona   ustrezno predpisalo merila oz. kriterije, po katerih lahko zaposleni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah presojajo, katere vrste informacij posredovati in kdaj ter katerih ne. Gre namreč za trk dveh pravic oz. dolžnosti, torej pravice dijaka do zasebnosti in pravice oz. dolžnosti staršev, da se seznanijo in jim je omogočeno odgovorno izvajanje dolžnosti preživljanja. Z navedenim smo seznanili tudi pristojno Ministrstvo za izobraževanje in šport (mnenje št. 0712-3/2018/1309 z dne 14. 8. 2018), ki lahko s upoštevanje stroke ustrezno zakonsko uredi zadevno področje.

 

 

Lep pozdrav,

 

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

informacijska pooblaščenka

 

 

 

Pripravil:                                                                                                                                  

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke