Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 14.08.2018
Naslov: Izdaja izpiskov iz matičnega registra
Številka: 0712-3/2018/1303
Vsebina: Upravne enote, Vpogled v OP umrlih
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da na upravno enoto stranke večkrat prihajajo po izpiske iz matične knjige umrlih za osebe, za katere nimajo nobene pravne podlage in tudi ne pooblastila, na podlagi katerega bi izpisek lahko dobile. Pojasnjujete, da po izpiske prihajajo zaradi izbrisa služnostnih pravic, saj zemljišča, na katerem je vpisana služnostna pravica na umrlo osebo, kupci nočejo kupiti. Po izpiske jih pošiljajo večinoma notarji, ki vodijo postopek izbrisa služnostne pravice. Ob tem opozarjate, da je o tej problematiki IP že podal mnenje št. 0712- 432/2007/2 z dne 30. 4. 2007, iz katerega izhaja, da je nepravilna praksa sodišč, da posameznike brez izdaje sklepa ali kakšnega drugega dokumenta, s katerim stranko pozovejo na dopolnitev vloge, pošiljajo na upravne enote po podatke, do katerih brez izkazanega pravnega interesa ne morejo.

 

Zanima vas, ali je zaradi spremembe 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (izpostavljate predvsem šesti in deveti odstavek) nastala sprememba glede pravne podlage za izdajo izpiska za umrlo osebo.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Na podlagi uvodne določbe 27 Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko države članice same določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb. Določba 23. člena ZVOP-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov, v prvem odstavku določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Zato IP že uvodoma poudarja, da se zgolj zaradi začetka veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C, Uradni list RS, št. 25/11 z dne 4. 4. 2011), ki je uvedel obvezno elektronsko vlaganje pisanj, pravna podlaga za posredovanje podatkov iz matičnega registra oziroma za izdajo izpiskov in potrdil ni spremenila. Le-to še vedno predstavljajo določbe 28. člena Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR).

 

ZMatR v 28. členu natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Za pridobitev izpiska ali potrdila iz matičnega registra umrlih je torej osnovni pogoj, da ta oseba v času svojega življenja ni izrecno prepovedala posredovanja svojih osebnih podatkov. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, upravna enota izda izpisek ali potrdilo iz matičnega registra pod dvema nadaljnjima pogojema, in sicer, če prosilec izkaže zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo. Glede na to, da prepovedi umrlega ter volje ožjih družinskih članov v dopisu ne problematizirate, je ključno vprašanje, ali imajo prosilci v konkretnem primeru zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov umrlih.

 

Iz vaših navedb izhaja, se prosilci na vas obračajo z zahtevo zaradi izbrisa služnostne pravice umrlih iz zemljiške knjige v zemljiškoknjižnem postopku. 43. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1) ureja vknjižbo prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika pravice. Če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega (prvi odstavek 43. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na načelo formalnosti postopka, ki je urejeno v 124. členu ZZK-1. Ta določa, da v zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. V skladu s 142. členom ZZK-1 mora predlagatelj notarju, ki v njegovem imenu vlaga zemljiškoknjižni predlog, izročiti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. Če predlagatelj notarju ne izroči listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZZK-1, ga mora notar opozoriti, da bo zemljiškoknjižno sodišče tak zemljiškoknjižni predlog zavrglo. Če predlagatelj kljub notarjevemu opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga, mora notar sestaviti notarski zapisnik, v katerem opiše vsebino opozorila in izjavo predlagatelja, da kljub opozorilu vztraja pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (deveti odstavek 125.a člena ZZK-1).

 

V dopisu opozarjate, da so lastniki zemljišč, na katerih so vpisane služnostne pravice, v položaju, ko notar od njih zahteva, da predložijo izpisek iz matične knjige umrlih za osebo, na katero je vpisana služnost zaradi vložitve popolnega zemljiškoknjižnega predloga, na drugi strani pa se določbe ZMatR glede upravičenosti pridobitve izpiska iz matičnega registra niso nič spremenile. Vendar navedeno še ne pomeni, da takšni prosilci do predmetnega izpiska niso upravičeni. Po mnenju IP je namreč zmotno vaše stališče, da lastniki zemljišč z vpisano služnostno pravico umrle osebe nimajo pravne podlage za pridobitev izpiska iz matične knjige umrlih. IP je že v mnenju št. 0712-432/2007/2 z dne 30. 4. 2007 izpostavil, da posameznik kot lastnik nepremičnine, na kateri ima umrli vpisano osebno služnost, izkazuje zakoniti interes za pridobitev izpiska oziroma potrdila iz matičnega registra, ki ga potrebuje pred zemljiškoknjižnim sodiščem.

 

IP bo ponovno pojasnil pojma pravni in zakoniti interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Pri pravnem interesu oziroma pravni koristi ne gre za splošno (javno) korist, temveč za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. IP meni, da ima v konkretnem primeru posameznik nedvomno pravno korist, saj gre za njegovo osebno korist, tj. lastništvo na določeni nepremičnini brez vpisanih osebnih služnosti. Pojem pravnega interesa pa je vsebovan v pojmu zakonitega interesa. Pojem zakonitega interesa namreč zahteva, da je poleg pravnega interesa izkazan še zakonski temelj. Zakoniti interes torej izkaže posameznik takrat, ko je za pridobivanje podatkov pooblaščen z zakonom oziroma pisnim pooblastilom ali zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, obenem pa mora imeti tudi izkazan pravni interes. Glede na zgoraj navedene določbe ZZK-1, iz katerih izhaja, da mora za vknjižbo prenehanja pravice (npr. osebne služnosti) predlagatelj predložiti potrdilo o vpisu smrti imetnika v matično knjigo, je IP prepričan, da ima takšen posameznik zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov umrlega (prim. tudi sodbo VS RS št. I Up 517/2000 z dne 12. 7. 2001). S takšnim ravnanjem pa se bo obenem zemljiškoknjižno stanje uskladilo z dejanskim.

 

Zato po mnenju IP upravne enote za izdajo izpiska iz matične knjige umrlih lastnikom zemljišč z vpisano služnostno pravico umrlega ne potrebujejo nujno sklepa sodišča za dopolnitev vloge. Taki prosilci imajo namreč pravno podlago za pridobitev izpiska oziroma potrdila v zakonu, natančneje v 28. členu ZMatR. Pogoj zakonitega interesa je, kot že obrazloženo, v primerih, kot jih opisujete, izpolnjen; v kolikor torej umrli v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov ter če ožji družinski člani temu ne nasprotujejo, ni podanih nobenih ovir za izdajo izpiska iz matične knjige umrlih lastnikom s služnostjo obremenjenih zemljišč.

 

 

Lep pozdrav,

                                                                                                    Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov