Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 12.06.2018
Naslov: Klub zvestobe in OP novinarjev
Številka: 0712-3/2018/627
Vsebina: Elektronska pošta, Trgovinska dejavnost, Neposredno trženje, nagradne igre, Mediji, fotografije kot OP
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš e-dopis, v katerem navajate, da v luči nove Splošne uredbe EU 2016/679 (ang. GDPR) urejate in posodabljate obrazce, privolitve in ukrepe, pri čemer se vam postavlja veliko vprašanj glede ustrezne ureditve zbiranja osebnih podatkov in privolitev. Zato pojasnjujete in prosite za mnenje glede sledečega:

 

1. V družbi imate za vaše kupce organiziran klub zvestobe, ki predstavlja program nagrajevanja zvestobe za člane kluba. Podatke, ki ste jih zbrali in jih obdelujete za namene koriščenja ugodnosti kluba, ste pridobili na podlagi izpolnjene pristopne izjave v klub, sestavni del katere so tudi splošni pogoji kluba (oboje ste priložili). V splošnih pogojih je natančno opredeljeno, s kakšnim namenom se podatki zbirajo in za kakšen namen član kluba daje soglasje za obdelavo podatkov ter lahko iz kluba kadar koli tudi izstopi. Zanima vas, ali lahko osebne podatke zbrane na tak način do 25. 5. 2018 uporabljate tudi po 25. 5. 2018 za enake namene.

 

2. Ali morate pridobiti soglasja za uporabo e-naslova novinarjev (večina novinarjev ima kontaktne podatke javno objavljene), ki predstavljajo pomembno kategorijo v odnosih z javnostmi, saj jim redno pošiljate sporočila za javnost. Zavedate se namreč, da isti novinarji pokrivajo več področij in bodo zato prejemali zelo veliko obrazcev z različnih podjetij, zato je velika verjetnost, da odgovora sploh ne pridobite. Sprašujete, ali je možno npr., da se na ravni občine pripravijo skupni obrazci za pridobitev soglasij kategorije novinarjev, ki bodo veljala za vsa podjetja in zavode v lasti občine, in da torej ne rabi vsaka organizacija zase istemu novinarju pošiljati svojega obrazca.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 57. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter  2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

_____

 

IP pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati, prav tako ne more presojati ustreznosti posameznih letakov, obrazcev oziroma internih aktov upravljavcev. Zato odgovora na vaše prvo vprašanje IP v tem mnenju ne more podati. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v klubih zvestobe si lahko preberete neobvezno mnenje IP št. 0712-3/2018/420 z dne 17. 5. 2018, ki je objavljeno na povezavi https://www.ip-rs.si/vop/mnenje-glede-obdelave-osebnih-podatkov-v-klubih-zvestobe-3129/.

 

Uporaba kontaktov novinarjev (npr. adreme, kjer so tudi e-naslovi novinarjev, ki lahko predstavljajo osebne podatke) za namen obveščanja o dogodkih in drugih vsebinah je obdelava osebnih podatkov novinarjev. Obdelava osebnih podatkov po Splošni uredbi je dopustna, če obstaja katera od pravnih podlag, ki jo določa člen 6(1) Splošne uredbe. Po členu 6(1f) je obdelava zakonita, kadar je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

 

Delo medijev (in s tem novinarsko delo) je po 4. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB, s spr.; v nadaljevanju: ZMed) opredeljeno kot javni interes, kadar gre za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti; za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev; za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete; za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev; za kulturo javnega dialoga; za utrjevanje pravne in socialne države; za razvoj izobraževanja in znanosti.

 

IP meni, da obstaja legitimen interes, da lahko organizacije obveščajo javnost o svojem delu, dogodkih in drugih vsebinah, torej zakoniti interes v smislu točke 6 (1f) Splošne uredbe za zasebni sektor, da lahko uporablja zakonito pridobljene osebne podatke novinarjev za obveščanje o dogodkih in drugih vsebinah, ki jih želi razširiti do splošne in specifične javnosti.

 

IP dalje izpostavlja poseben status novinarskega dela, ki je po ZMed opredeljeno kot »javni interes«. Glede na naravo svojega dela torej novinarji lahko upravičeno pričakujejo, da bodo njihove osebne službene kontaktne podatke uporabljale organizacije, ki želijo vsebine razširiti do javnosti. Iz tega izhaja tudi, da ko organizacije uporabljajo službene kontakte novinarjev za posredovanje sporočil javnosti in drugih podobnih vsebin, takrat ne gre za nesorazmeren poseg v zasebnost novinarjev, pod pogojem, da so bili ti podatki primarno zakonito pridobljeni.

 

IP še dodaja, da ima po členu 21 Splošne uredbe posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, ki temelji na točki (f) člena 6(1) Splošne uredbe. Po izrecni določbi uredbe pa mora organizacija na to pravico posameznika tudi izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju z njim in mu to pravico predstaviti jasno in ločeno od vseh drugih informacij. Iz navedenega torej izvira zahteva, da organizacije najpozneje ob prvem komuniciranju z novinarjem v sporočilu jasno navedejo, da ima novinar kadar koli možnost ugovarjati in zahtevati, da se njegovi osebni podatki prenehajo obdelovati za namen obveščanja o vsebinah za javnost (torej, da se mu prenehajo pošiljati obvestila). 

 

Ob zgoraj navedenem IP opozarja, da se je v tem mnenju opredelil le do podlag za uporabo podatkov novinarjev za obveščanje in ne do podlag za zbiranje osebnih podatkov novinarjev. Vsaka organizacija mora zagotoviti, da je osebne podatke novinarjev zakonito zbrala (npr. prek neposrednega kontakta (e-sporočilo, vizitka …), iz podatkov, objavljenih na spletni strani medijske hiše). Organizacije morajo biti zlasti pozorne, če imajo npr. podatke novinarjev zbrane brez neposrednega kontakta z novinarjem (npr. z »odkupom adreme«), saj je potem takšna zbirka lahko nezakonita. 

 

Lepo pozdravljeni,   

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka