Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 31.05.2018
Naslov: Osebni podatki javnih uslužbencev
Številka: 0712-1/2018/1528
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem ste posredovali vprašanje v zvezi z objavo osebnih podatkov o smeri in stopnji izobrazbe javnih uslužbencev na oglasni deski. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Vprašanje javnosti osebnih podatkov javnih uslužbencev


Področni zakon v smislu 6. člena Splošne uredbe v povezavi s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB2, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ). ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

 

Kljub načelu javnosti tistih podatkov, ki sicer dosegajo standard informacije javnega značaja, ZDIJZ v 11 izjemah, ki jih opredeljuje v 1. odstavku 6. člena, varuje nekatere kategorije podatkov pred razkritjem. Mednje sodijo tajni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti, … in tudi osebni podatki. Dostop do tovrstnih podatkov je potrebno zato zavrniti ali omogočiti delni dostop, vendar pa ZDIJZ v prvi alineji 3. odstavka 6. člena določa, da se ne glede na izjeme, dostop do zahtevane informacije vseeno dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Podatki o osebnem imenu in priimku, delovnem mestu, bruto plači, strokovni izobrazbi ali npr. članstvu v delovni skupini javnega uslužbenca vsekakor izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu z ZVOP-1.

 

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnega uslužbenca, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec oziroma javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec oziroma funkcionar, zakonita. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ torej določa, da so osebni podatki javni, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v izjemnih primerih. V vsakem posameznem primeru je torej potrebno tehtanje, ali so določeni osebni podatki javni uslužbencev v zvezi z njegovim delovnim razmerjem in ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, ali pa spadajo v zasebno sfero javnega uslužbenca. 


IP je (sicer iz drugega dela svojih pristojnosti, ki zajema odločanje o dostopu do informacij javnega značaja na drugi stopnji) že velikokrat odločal o vprašanju javnosti osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Iz naših mnenj  in odločb tako izhaja, da je najpogostejši razlog oziroma pravna podlaga za objavo osebnih podatkov ravno povezava osebnih podatkov z delovnim razmerjem.

 

IP o popolnoma identični zadevi, kot je vaša, še ni odločal, odločal pa je o podobnih primerih: npr. v odločbi št. 090-262/2015 z dne 30. 11. 2015 je odločal o dokumentih, ki se nanašajo na postopek zaposlitve javnega uslužbenca. V tej odločbi se je IP ukvarjal s tehtanjem pravice do zasebnosti in do javnosti določenih podatkov javnega uslužbenca.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

                            Pripravila:

       Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

                           Informacijski pooblaščenec:

                      Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                           informacijska pooblaščenka