Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.05.2018
Naslov: Objava rezultatov športnih tekmovanj
Številka: 0712-1/2018/1213
Vsebina: Društva, Svetovni splet
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 11. 4. 2018 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali je zakonito objavljati rezultate tekmovanj, kjer so zapisani ime, priimek in letnica rojstva oziroma vas zanima, pod kakšnimi pogoji se lahko rezultati objavljajo na tak način? Ali je potrebno na vsakem tekmovanju dati udeležencem v podpis izjavo, da se strinjajo z javno objavo? Ali je dovolj, da se to zapiše v pravilnik tekmovanja? Zanima vas še, ali se lahko potencialnega udeleženca tekmovanja, ki izjave o objavi ne podpiše, zavrne.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem, dokončno pa lahko o zakonitosti konkretne obdelave IP presoja v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Zaradi narave športnih tekmovanj, katerih bistvo so rezultati in navsezadnje tudi njihova objava, prireditelj tekmovanja po mnenju IP za objavo rezultatov z imenom in priimkom ne potrebuje posebne privolitve posameznika.

 

Ob upoštevanju načela sorazmernosti pa to ne velja za objavo letnice rojstva, zato bi bilo za objavo tega podatka od posameznika potrebno pridobiti privolitev. V skladu z navedenim bi prireditelj tekmovanja potencialnega udeleženca lahko zavrnil zaradi nestrinjanja z objavo rezultata z imenom in priimkom, ne pa tudi v primeru, ko bi udeleženec nasprotoval zgolj objavi letnice rojstva.

 

 

Obrazložitev:

 

ZVOP-1 kot sistemski zakon določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Glede na to, da je pred vrati datum (tj. 25. 5. 2018), ko bo v zvezi z vprašanji varstva osebnih podatkov potrebno upoštevati Splošno uredbo o varstvu podatkov[1] (v nadaljevanju: Splošna uredba), pa je po mnenju IP smiselno, da objavo rezultatov prilagodite slednji.

 

Splošna uredba večinoma smiselno enako opredeljuje osnovne pojme varstva osebnih podatkov[2], med drugim osebni podatek opredeljuje kot katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika, obdelavo osebnih podatkov pa kot vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Nadalje Splošna uredba podrobno razčlenjuje pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov, in sicer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.[3]

 

Nadalje Splošna uredba v primerjavi z ZVOP-1 zaostruje pogoje privolitve[4], ki je ne bo mogoče več zgolj izpeljati iz splošnih pogojev tekmovanja v povezavi s prijavo posameznika na tekmovanje (npr. na način, da bi zgolj v pravilnik tekmovanja zapisali, da udeleženec že s prijavo na tekmovanje soglaša z obdelavo določenih osebnih podatkov za namen objave rezultatov tekmovanja), temveč bo morala biti privolitev informirana in dana vnaprej za točno določene namene, pri čemer bo moralo biti posamezniku omogočeno, da privolitve za določene namene ne da, prav tako bo lahko posameznik privolitev kadarkoli preklical.

 

Glede na navedeno gre najverjetneje v primeru organizatorjev tekmovanj za subjekte zasebnega sektorja (npr. društva) bi bilo ob upoštevanju določb Splošne uredbe objavo rezultatov, vendar brez letnice rojstva, po mnenju IP mogoče utemeljiti skozi uveljavljanje zakonitega interesa prireditelja tekmovanja (torej točka f 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe), ki prevlada nad interesom posameznika in hkrati bistveno ne poseže v njegove temeljne pravice in svoboščine, če štejemo, da je smisel športne prireditve praviloma tekmovanje, bistvo tekmovanja pa so rezultati, ki dobijo pomen in pravo vrednost praviloma šele takrat, ko so sporočeni posamezniku in javnosti, in ko je na njihovi podlagi mogoča primerjava med udeleženci tekmovanja.

 

Po drugi strani pa bo prireditelj potreboval privolitev udeležencev za objavo osebnih podatkov, ki za samo objavo rezultatov tekmovanja niso bistveni oziroma nujni, npr. za objavo letnice rojstva - prireditelj sicer potrebuje rojstni podatek udeleženca tekmovanja, da ga lahko razvrsti v ustrezno kategorijo, kar pomeni, da za obdelavo tega osebnega podatka za namen tekmovanja, tj. razvrščanja v kategorije, ne potrebuje posebne privolitve, ni pa letnica rojstva bistven oziroma nujen podatek za objavo rezultata posameznika. Da je mogoče šteti, da je privolitev za obdelavo osebnih podatkov (v vašem primeru je to objava letnice rojstva) veljavna, mora biti ta podana na podlagi pravilnih, ustreznih in zadostnih informacij, ki posamezniku omogočajo oblikovanje pravnorelevantne volje o tem, ali bo podatke posredoval ali ne. V skladu s Splošno uredbo bo od udeležencev potrebno pridobiti privolitev za objavo letnice rojstva, ki bo morala biti izražena z jasnim pritrdilnim dejanjem in dana za vsak vnaprej določen namen posebej, kar bo moral biti upravljavec osebnih podatkov tudi zmožen dokazati.

 

V skladu s predhodno navedenim bi bilo po mnenju IP možno zavrniti potencialnega udeleženca tekmovanja, ki se na splošno ne bi strinjal z objavo rezultatov ali ne bi želel posredovati letnice rojstva za namen izvedbe tekmovanja (razvrščanja v kategorije) - v tem primeru zakoniti interes prireditelja tekmovanja prevlada nad interesi posameznika. Ne bi pa prireditelj mogel zavrniti udeleženca, ki ne bi privolil v objavo letnice rojstva, saj gre za obdelavo osebnih podatkov, ki za izvedbo in uresničitev namena samega tekmovanja ni bistvena (za razliko od objave rezultatov z imenom in priimkom).

 

Seveda pa sta utemeljenost zakonitega interesa in ustreznost privolitve odvisna od konkretnih okoliščin prireditve in obdelave osebnih podatkov, kar pa lahko IP presoja šele v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Ker je pomembno in neposredno povezano z zgoraj navedenim, IP dodatno izpostavlja:

  1. Če udeleženca na tekmovanje prijavlja društvo, katerega član je, mora imeti le-to za posredovanje osebnih podatkov tekmovalcev drugemu društvu (prireditelju) za namen udeležbe na tekmovanju pravno podlago. Privolitev za objavo letnice rojstva pa bi bilo tudi v tem primeru potrebno pridobiti od posameznega udeleženca.
  2. Mladoletne udeležence na tekmovanje prijavijo oziroma soglašajo z njihovo udeležbo ter posredovanjem oziroma objavo njihovih osebnih podatkov njihovi starši oziroma zakoniti zastopniki.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

Mojca Leitinger Okršlar,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

 


[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[2] 4. člen Splošne uredbe

[3] Prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe

[4] 32. točka uvodnih določb Splošne uredbe določa: Privolitev bi morala biti dana z jasnim pritrdilnim dejanjem, ki pomeni, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prostovoljno, specifično, ozaveščeno in nedvoumno izrazil soglasje k obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, kot je s pisno, tudi z elektronskimi sredstvi, ali ustno izjavo. To lahko vključuje označitev okenca ob obisku spletne strani, izbiro tehničnih nastavitev za storitve informacijske družbe ali katero koli drugo izjavo ali ravnanje, ki v tem okviru jasno kaže na to, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sprejema predlagano obdelavo svojih osebnih podatkov. Molk, vnaprej označena okenca ali nedejavnost zato ne pomenijo privolitve. Privolitev bi morala zajemati vse dejavnosti obdelave, izvedene v isti namen ali namene. Kadar je obdelava večnamenska, bi bilo treba privolitev dati za vse namene obdelave. Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana na podlagi zahteve z elektronskimi sredstvi, mora biti zahteva jasna in natančna, prav tako pa ne sme po nepotrebnem ovirati uporabe storitve, za katero se zagotavlja.

7. člen Splošne uredbe se glasi: (1) Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo svojih osebnih podatkov. (2) Če je privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dana v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, se zahteva za privolitev predloži na način, ki se jasno razlikuje od drugih zadev, v razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Deli take izjave, ki predstavljajo kršitev te uredbe, niso zavezujoči. (3) Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da svojo privolitev kadar koli prekliče. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. O tem se pred privolitvijo obvesti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki. Privolitev je enako enostavno preklicati kot dati. (4) Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe.