Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.05.2018
Naslov: Kopiranje osebnega dokumenta v banki
Številka: 0712-1/2018/1205
Vsebina: Bančništvo
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne 18. 4. 2018 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste se dne 17. 4. 2018 zglasili v poslovalnici NKBM na Stritarjevi v Ljubljani, in sicer na podlagi prejetega dopisa, da naj predložite osebno izkaznico ali potni list z vidnim stalnim naslovom zaradi preverjanja podatkov o stranki. Bančnemu uslužbencu ste dali na vpogled potni list, ki ga je brez vaše privolitve oziroma celo kljub vaši izrecni navedbi, da ne soglašate s fotokopiranjem vašega potnega lista, fotokopiral. Uslužbenec vam pravne podlage za svoje ravnanje ni znal pojasniti in povedal, da dela po navodilih svojih nadrejenih. Na kopijo potnega lista je uslužbenec še nekaj napisal in vam kopijo ponudil v podpis, kar ste odklonili, saj niste dali soglasja za fotokopiranje. Dobili ste potrdilo o kopiji osebnega dokumenta (Obr. 2591/01). Zanima vas, ali je ravnanje banke zakonito oziroma ali ima banka pravico poleg osebnih podatkov obdelovati tudi vašo fotografijo, ki je na potnem listu in zakaj jo sploh potrebuje?

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem, dokončno pa lahko o zakonitosti konkretne obdelave IP presoja zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Banka je ravnala zakonito, saj je dolžna v skladu z ZPPDFT-1 (Uradni list RS, št. 68/16, v nadaljevanju: ZPPDFT-1) izvajati ukrepe za poznavanje svojih strank (med katere spadate tudi vi), kar med drugim vključuje ugotavljanje in preverjanje istovetnost strank na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov (npr. uradnih osebnih dokumentov), obenem pa sme banka na podlagi določb Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, v nadaljevanju: ZOIzk-1) in Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZPLD-1) kopirati osebne dokumente strank, če jih potrebuje za dokazovanje istovetnosti državljana.

 

 

Obrazložitev:

 

ZVOP-1 kot sistemski zakon določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor sodijo tudi banke, se v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo, če tako določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na to se v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZVOP-1 v zasebnem sektorju lahko obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Iz vašega pisanja IP razume, da imate oziroma ste imeli pri banki odprt varčevalni račun oziroma ste pooblaščeni na računu svoje mame (pri tem ni pomembno, ali ste pogodbo sklenili s to banko ali njeno pravno predhodnico), torej banka vaše podatke obdeluje na podlagi sklenjenega poslovnega razmerja oziroma pogodbe.

 

Nadalje je bankam v skladu z Zakonom o osebni izkaznici (v nadaljevanju: ZOIzk-1) in Zakonom o potnih listinah (v nadaljevanju: ZPLD-1) izrecno dovoljeno kopirati osebne dokumente strank, če jih potrebujejo za dokazovanje istovetnosti državljana, ista zakona pa določata še, da je ob kopiranju osebne izkaznice ali potne listine treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se le-ta ne bo uporabljala za druge namene, da je nadaljnje kopiranje kopije prepovedano in da je upravljavec zbirk osebnih podatkov (banka) na vlogo imetnika osebne izkaznice oziroma potne listine dolžan izdati potrdilo o kopiji, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje, imetnik osebne izkaznice oziroma potne listine pa lahko kopijo potrdi s podpisom. IP lahko iz vašega pisanja ugotovi, da je uslužbenec banke ravnal v skladu z navedenimi določbami[1].

 

Na podlagi prejetih prijav in zaprosil za mnenja ter v zvezi z njimi raziskanih okoliščin vam IP lahko pojasni še, da zahteva banke za posredovanje osebnih podatkov (fotokopije osebnega dokumenta), temelji na določbah ZPPDFT-1, v skladu s katerimi so banke dolžne izvajati ukrepe za poznavanje svojih strank, med drugim ugotavljati istovetnost strank in preverjati njihovo istovetnost na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov[2]. Za tolmačenje izvajanja zahtev, ki jih bankam nalaga ZPPDFT-1, pa je sicer pristojen Urad RS za preprečevanje pranja denarja, http://www.uppd.gov.si/.

 

Banka je torej ravnala zakonito – za obdelavo vaših osebnih podatkov ima pravno podlago, fotokopijo osebnega dokumenta je zahtevala v skladu z določbami ZPPDFT-1 in jo izvedla na podlagi določb ZOIzk-1 in ZPLD-1. Vsekakor pa bi vam moral na vaše vprašanje bančni uslužbenec to tudi pojasniti.

 

S spoštovanjem,

 

 

Pripravila:

Mojca Leitinger Okršlar,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

 

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 

 

 

 


[1] Drugi, peti in šesti odstavek 4. člena ZOIzk-1 in 4.a člena ZPLD-1

[2] ZPPDFT-1, ki določa ukrepe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v prvem in drugem odstavku 12. člena določa, da zavezanci (med njimi so tudi banke) pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, ki med drugim obsegajo izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. V skladu s prvim odstavkom 16. člena pregled stranke zajema tudi ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. V prvem odstavku 23. člena je določeno, da zavezanec (banka) za stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma za zakonitega zastopnika pravne osebe, ugotovi in preveri njegovo istovetnost ter pridobi potrebne podatke (v skladu z drugo točko prvega odstavka 137. člena so to: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta) z vpogledom v uradni osebni dokument stranke ob njeni osebni navzočnosti. Po definiciji iz 47. točke 3. člena ZPPDFT-1 je »uraden osebni dokument« vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke (1. odstavek 23. člena). Če banka ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 16. člena zakona ne more izvesti, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno. ZPPDFT-1 v prvem odstavku 49. člena še določa, da je banka dolžna skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih izvajajo stranke, kar vključuje tudi preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.