Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.05.2018
Naslov: Obdelava OP delavcev na matriki
Številka: 0712-1/2018/1204
Vsebina: Delovna razmerja
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je 15. 5. 2018 prejel zaprosilo za mnenje glede objave osebnih podatkov delavcev. V proizvodnji imate polivalentno matriko, ki vam omogoča pregled znanj in sposobnosti, ki jih imajo zaposleni, da se jih lahko lažje razvršča po delovni mestih. Iz priložene matrike izhaja, da le-ta vsebuje matično številko zaposlenega, ime in priimek in za katere operacije v podjetju je usposobljen. Matrika je objavljena na vsaki celici, saj mora vodja vedeti, kako razvrščati zaposlene. Zanima vas, ali je sporno, da so na matriki objavljeni imena in priimki.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Obdelava osebnih podatkov zaposlenega na matriki je dopustna, če delodajalec izkaže, da je posredovanje podatkov zaposlenega potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

 

Dokončnega odgovora o ustreznosti opisanega ravnanja v konkretnem primeru pa IP izven inšpekcijskega postopka ne more podati.

 

Osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi vaše podjetje) se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (10. člen ZVOP-1).

 

Zakonsko podlago v smislu navedene določbe ZVOP-1 predstavljata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljnjem besedilu ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16, v nadaljnjem besedilu ZDR-1).

 

ZEPDSV vsebuje določbe o evidencah, ki jih lahko vodi delodajalec, o osebnih podatkih, ki se v teh evidencah nahajajo, in o režimu hrambe oz. obdelave podatkov iz teh evidenc. Vendar pa ZEPDSV ne vsebuje določbe o tem, da bi delodajalec lahko te podatke posredoval drugim zaposlenim.

 

ZDR-1 v prvem odstavku 48. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

 

Ker 48. člen ZDR-1 dopušča obdelavo osebnih podatkov delavcev pod pogojem, da je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj bi rad te podatke zaposlenega posredoval drugim zaposlenim. To pomeni, da je treba osebne podatke delavcev, ki jih delodajalec lahko obdeluje, kadar je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, presojati od primera do primera za vsakega zaposlenega posebej glede na obveznosti, omejitve in naravo posameznega delovnega mesta, kot izhaja iz ZDR-1 ali drugih predpisov, pogodbe o zaposlitvi ali internih aktov delodajalca.

 

Če delodajalec ne izkaže, da je posredovanje podatkov zaposlenega potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, jih ne sme posredovati (npr. objaviti na matriki na vsaki celici).

 

V upanju, da smo vam z našimi pojasnili pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

 

 

Pripravila:                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                              Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

svetovalka pri IP                                                                        Informacijska pooblaščenka