Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 08.05.2018
Naslov: Neposredno trženje in GDPR
Številka: 0712-3/2018/314
Vsebina: Neposredno trženje, nagradne igre, Elektronska pošta
Pravni akt: Mnenje

dne 10. 4. 2018 ste na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) naslovili svoje zaprosilo za mnenje glede izvajanja neposrednega trženja po telefonu z vidika nove Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pojasnjujete, da za namene neposrednega trženja kontaktirate svoje stranke, nove stranke pa pridobivate prek kontaktov iz telefonskega imenika. Zanima vas, ali na tem področju Splošna uredba prinaša kakšne spremembe.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se bo dne 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ki bo »nasledila« ZVOP-1. Neposrednega trženja po telefonu Splošna uredba posebej ne ureja, zato je treba primarno upoštevati specialno zakonodajo na tem področju.

 

Neposredno trženje po telefonu urejata Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – UPB2 in 19/15, v nadaljevanju ZEPT). Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Tržni inšpektorat RS (TIRS). Informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor nad trženjem po telefonu, kljub temu pa pojasnjujemo, da 3. odstavek 158. člena ZEKom-1 določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij (npr. govorni telefonski klici), kakor so določena v prejšnjih dveh odstavkih 158. člena, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika.

 

Splošna uredba predpisuje strožje pogoje za privolitev, kot je to veljalo po ZVOP-1, hkrati pa mora biti upravljavec obstoj privolitve sposoben izkazati. Po Splošni uredbi mora biti privolitev razčlenjena po namenih, podana v jasnem in preprostem jeziku, posameznik pa mora biti pred podajo privolitve tudi ustrezno informiran v zvezi z obdelavo njegovih osebnih podatkov (naziv zbiranja, naziv upravljavca, pooblaščene osebe, čas hrambe, itd.) – za podrobnejšo seznanitev s pogoji privolitve po novi Splošni uredbi predlagamo, da si preberete smernice o privolitvi, dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/mnenja/Mednarodna_mnenja/mnenja_na_eu_ravni/20180416_WP259rev01_Article29WPGuidelinesonConsent.pdf. Privolitve zbrane pred 25. 5. 2018, ki ne ustrezajo pogojem Splošne uredbe ne bodo veljavne in zato bo obdelava osebnih podatkov na podlagi teh privolitev nezakonita.

 

Glede na zahtevo po soglasju iz tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1 je za zakonito izvajanje neposrednega trženja po telefonu vašim obstoječim strankam treba po mnenju IP najprej zagotoviti veljavno privolitev skladno s Splošno uredbo (privolitev kot podlaga je bila potrebna že doslej v okviru zahteve tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1, zato morate preveriti, če vaše že zbrane privolitve vaših strank ustrezajo pogojem Splošne uredbe).

 

Ko za neposredno trženje uporabljate podatke iz telefonskega imenika, pa po mnenju IP NE velja zahteva za soglasje iz tretjega odstavka 158. člena ZEKom-1. Zbiranje in uporabo podatkov iz telefonskega imenika namreč posebej ureja 150. člen ZEKom-1, ki določa obveznost predhodne seznanitve z nameni in možnostmi uporab podatkov iz imenika (prvi odstavek); možnost podaje soglasja za vključitev v imenik (drugi odstavek); možnost prepovedi uporabe svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen in obveznost označbe takšne odločitve naročnika (tretji odstavek). IP meni, da je skladno s Splošno uredbo tudi izvajanje neposrednega trženja po klicih na številke iz telefonskega imenika (če naročnik-posameznik ni podal prepovedi iz tretjega odstavka 150. člena ZEKom-1). Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v tem primeru je po mnenju IP člen 6 (1f) Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. 150. člen ZEKom-1 namreč določa pogoje za vpis v imenik in zaščitne ukrepe (možnost zavrnitve uporabe podatkov za raziskovalne namene in namene neposrednega trženja). Iz ureditve po mnenju IP implicitno izhaja, da je zakonodajalec želel omogočiti izvajanje neposrednega trženja na vse telefonske številke v imeniku, za katere posamezniki niso podali izrecne izjave, da s tem ne soglašajo (smiselno tretji odstavek 150. člena ZEKom-1). Navedeno je skladno tudi z uvodno določbo 47, ki navaja primere »zakonitih interesov«, pri čemer Splošna uredba izrecno poudari, da se obdelava osebnih podatkov za neposredno trženje lahko šteje za opravljeno v zakonitem interesu.

 

Glede na navedeno IP torej zaključuje, da kadar se neposredno trženje po telefonu izvaja skladno z določbami ZEKom-1, potem je takšna obdelava skladna tudi s Splošno uredbo. Pričakuje se, da bo v kratkem sprejeta tudi nova evropska uredba o e-zasebnosti, ki bo najverjetneje urejala tudi to področje.

 

Upamo, da smo s svojimi pojasnili uspeli pomagati

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca IP

 

informacijska pooblaščenka