Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 19.04.2018
Naslov: Pridobivanje davčne številke s strani upravnika za namen oddajanja skupnih prostorov
Številka: 0712-1/2018/949
Vsebina: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Davčni postopki, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 29. 3. 2018 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da upravnik vašega bloka zahteva posredovanje davčne številke etažnih lastnikov z obrazložitvijo, da jo potrebuje zaradi oddajanja skupnih prostorov hiše, v nasprotnem primeru lahko najemnikom zaračuna račune za najemnino le v višini solastniških deležev, za katere je prejel davčne številke. Zanima vas ali upravnik sme zahtevati davčne številke od etažnih lastnikov.

 

 

ZVOP-1 v 10. členu določa, da lahko pravna oseba zasebnega sektorja obdeluje določene osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.

 

IP meni, da je podlago za obdelavo davčne številke lastnikov stanovanj, z namenom oddaje skupnih prostorov v najem, mogoče iskati v pogodbi o medsebojnih razmerjih, ki jo etažni lastniki v skladu z 32. členom SZ-1 morajo skleniti. V tej pogodbi pa se lahko etažni lastniki, v okviru odločitve o oddaji skupnih prostorov tretji osebi in v kolikor za tovrstne zadeve pooblastijo upravnika, o zadevah upravljanja dogovorijo, da bodo zaradi konkretnega namena posredovali upravniku tudi še druge osebne podatke (npr.  davčno številko) oz. lahko pravna podlaga za posredovanje izhaja iz namena pogodbeno dogovorjenih nalog upravnika, če je zbiranje potrebno v zvezi z izpolnjevanjem njegovih pogodbeno dogovorjenih nalog.

 

IP iz prejetega dopisa predvideva, da upravnik davčno številko etažnih lastnikov potrebuje zaradi predpisov s področja plačil davkov in zaradi finančnih posledic, ki bodo nastale s plačili najemnine skupnih prostorov. Dokončno presojo pa lahko IP izvede le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

 

Obrazložitev:

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika.

 

Osebni podatek je po 1. tč. 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva

veliko časa.

 

Obdelovanje osebnih podatkov pa je glede na določilo 3. tč. 6. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).

 

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodi tudi obdelava osebnih podatkov  s strani upravnika, je podrobno urejena v 10. čl. ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ne glede na prvi odstavek 10. člena ZVOP-1 pa se lahko v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

10. člen ZVOP-1 torej glede obdelave osebnih podatkov v zasebnem sektorju napotuje na zakon ali na osebno privolitev posameznika, z izjemama v drugem in tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1. Področno zakonodajo, ki ureja obravnavano področje, predstavljata Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SZ-1) in Stvarnopravni zakonik (Ur.l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SPZ), vendar sta z vidika obdelave osebnih podatkov zelo splošna oz. nedoločna.

 

SZ-1 namreč v tretjem odstavku 50. člena zgolj pooblašča upravnika večstanovanjske stavbe (v nadaljevanju upravnika) za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s SZ-1, ne da bi konkretno navedel, katere osebne podatke lahko upravnik obdeluje. Glede na navedeno je po mnenju IP treba navedeno določbo SZ-1 uporabiti v povezavi z drugimi določbami tega zakona in ZVOP-1, in z razlagalno metodo konkretizirati osebne podatke, ki jih upravnik lahko obdeluje.

 

Glede obdelave osebnih podatkov (v konkretnem primeru davčne številke), je po mnenju IP potrebno iskati podlago v pogodbi o medsebojnih razmerjih, ki jo etažni lastniki v skladu z 32. čl. SZ-1 morajo skleniti. V tej pogodbi se lahko etažni lastniki, v okviru odločitve o oddaji skupnih prostorov tretji osebi in v kolikor za tovrstne zadeve pooblastijo upravnika oz. v okviru zadev o upravljanju večstanovanjske stavbe, dogovorijo, da bodo zaradi konkretnega namena posredovali upravniku tudi še druge osebne podatke (npr.  davčno številko) oziroma lahko pravna podlaga za posredovanje izhaja iz namena pogodbeno dogovorjenih nalog upravnika, če je zbiranje potrebno v zvezi z izpolnjevanjem njegovih pogodbeno dogovorjenih nalog. V primeru, da to ni predhodno dogovorjeno, sme po mnenju IP upravnik davčno številko zahtevati tudi naknadno, če kot izhaja iz vašega dopisa, je namen zbiranja davčne številke ta, da bo na podlagi dogovora z etažnimi lastniki oddajal skupne prostore večstanovanjskega objekta, v katerem ste lastnik stanovanja oz. etažni lastnik. IP iz prejete vsebine predvideva, da upravnik tovrstne podatke potrebuje zaradi predpisov s področja plačil davkov in zaradi finančnih posledic, ki bodo nastale s plačili najemnine skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi.

 

Upravniki so namreč na podlagi 4. točke prvega odstavka 58. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/2011, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-2) določeni kot plačniki davka od oddaje skupnih prostorov večstanovanjskih stavb v najem). Vprašanje, katere osebne podatke, ki se nanašajo na posameznega etažnega lastnika, upravnik res potrebuje za plačilo davka, pa je vprašanje, ki sodi na področje davčnih predpisov, za katere IP ni pristojen.  Ob tem IP opozarja na 3. člen ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. IP predvideva, da za namen plačila davka od oddaje skupnih prostorov v najem, upravnik vendarle potrebuje davčno številko posameznega etažnega lastnika in jo posledično lahko od etažnega lastnika tudi zahteva. Dokončen odgovor na vprašanje zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov pa lahko IP poda le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Prijazen pozdrav.

 

Pripravila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                          Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                                  informacijska pooblaščenka