Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 17.04.2018
Naslov: Pogoji za izvajanje videonadzora po Splošni uredi o varstvu podatkov
Številka: 0712-3/2018/204
Vsebina: Video in avdio nadzor, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora. Sprašujete, ali so v zvezi z nastopom uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov ter odsotnostjo sprejema novega ZVOP-2 potrebne kakšne prilagoditve videonadzora (v javnem ali zasebnem sektorju) glede na trenutno zakonodajo. Predvsem vas zanimajo morebitne prilagoditve v zvezi:

  1. s sprejemom odločitve odgovorne osebe glede uvedbe videonadzora ter
  2. z vsebino obvestil o videonadzoru.  

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ob tem pojasnjujemo, da se začne Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Uredba) uporabljati 25. 5. 2018. Takrat stopijo v veljavo tudi pristojnosti IP glede izdajanja nezavezujočih mnenj na podlagi določb Uredbe. Zato vam IP v tem trenutku še ne more podati uradnega mnenja glede razlage konkretnih določb Uredbe. Prav tako IP ne more podajati mnenj glede določb novega zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), saj le-ta še ni sprejet. V nadaljevanju vam zato posredujemo zgolj nekatera izhodišča, ki jih je treba upoštevati v zvezi z zakonitim izvajanjem videonadzora.

 

ZVOP-1 kot področni zakon ureja videonadzor v členih od 74 do 77. Splošne določbe o izvajanju videonadzora so predpisane v 74. členu ZVOP-1. Drugi odstavek tega člena določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Tretji odstavek 74. člena ZVOP-1 pa določa, da mora to obvestilo vsebovati točno določene informacije, in sicer: 1. da se izvaja videonadzor, 2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, ter 3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Skozi prakso IP se je vzpostavilo stališče, da je dopustno, da je na obvestilu naveden dejanski izvajalec videonadzora, torej pogodbeni izvajalec (npr. varnostno podjetje), ki dela v imenu in za račun upravljavca, in ne sam upravljavec. Po četrtem odstavku 74. člena ZVOP-1 se šteje, da je z obvestilom iz drugega odstavka tega člena posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po 19. členu ZVOP-1.

 

Videonadzorni sistemi morajo biti zavarovani pred dostopom nepooblaščenih oseb (peti odstavek 74. člena ZVOP-1). Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih internih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema.

 

ZVOP-1 podrobneje ureja videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore v 75. členu, videonadzor v večstanovanjskih stavbah v 76. členu, videonadzor delovnih prostorov pa v 77. členu.

 

Odločitev o videonadzoru v uradnih, službenih, delovnih in poslovnih prostorih lahko sprejme le pristojni funkcionar, predstojnik ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. Takšna odločitev mora biti pisna in obrazložena, zakaj se uvaja videonadzor. Pristojna oseba mora o uvedbi videonadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru. Pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

 

Že veljavna Uredba, ki se začne uporabljati 25. 5. 2018, postavlja enotna pravila za varstvo osebnih podatkov v EU. Kljub temu pa lahko nekatera vsebinska in postopkovna vprašanja posebej uredijo države članice, kar bo v Republiki Sloveniji urejeno z ZVOP-2 (ki pa ne sme spreminjati določb Uredbe, saj se ta uporablja neposredno). Glede izvajanja videonadzora se Uredba podrobneje ne opredeljuje. Zato po mnenju IP za področje videonadzora do uveljavitve ZVOP-2 oz. razveljavitve ZVOP-1 veljajo obstoječe pravne podlage in so še vedno aktualna pojasnila, ki jih je IP podal glede vprašanj na tem področju. V zvezi s tem priporočamo v branje smernice IP, ki so dostopne na:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf.

 

Informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora so objavljene tudi na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/

 

IP vam tako pritrjuje, da začetek uporabe Uredbe ne pomeni, da je treba spremeniti vsebino obvestil o videonadzoru oziroma sklepov o uvedbi videonadzora, seveda pod pogojem, da je izvajanje videonadzora skladno z obstoječo zakonodajo. K temu IP še dodaja, da se tudi po predlogu ZVOP-2 predvidena področna ureditev videonadzora v bistvenem ne spreminja, predpisane pa so nekatere dodatne rešitve.

 

 

Lep pozdrav,

 

                                                                                                    Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

                                                                                                             informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov