Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.04.2018
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov lastnikov vozil
Številka: 0712-1/2018/867
Vsebina: Upravne enote, Uradni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk, Posredovanje OP med upravljavci
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatkov o imenu, priimku, naslovu in EMŠO številki kršiteljev, ki niso plačali parkirnine, upravljavcu javnih parkirišč Komunali Kranj d. o. o. Navedli ste, da slednji navedene podatke potrebuje zato, da lahko poda Mestni občini Kranj popoln predlog za začetek prekrškovnega postopka zoper kršitelja, saj razpolaga le z njegovo registrsko številko, ter zaradi izvršbe v primeru neplačila parkirnine.

 

Zanima vas, ali je Komunala Kranj d. o. o. upravičena do navedenih podatkov v primeru, če jo Mestna občina Kranj pooblasti za pridobitev teh podatkov na podlagi 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi.

 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Pri presoji dopustnosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom je treba upoštevati splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov. Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZVOP–1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Na podlagi 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage v javnem sektorju (kamor sodijo tudi upravne enote), je posredovanje osebnih podatkov dopustno v primeru izrecne podlage v zakonu, osebne privolitve, potrebnosti zaradi izpolnjevanja pogodb ali nujnosti pri izvrševanju zakonitih pristojnosti javnega sektorja.

 

Določba 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, v nadaljevanju ZLS)  predpisuje, da lokalna skupnost samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, med katere sodijo tudi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe. Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb med drugim z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij (61. člen ZLS). Družbo Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o. je ustanovilo sedem občin z namenom opravljanja javnih gospodarskih služb (2. člen pogodbe o ustanovitvi). Odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih parkirišč (Uradni list RS, št. 107/2012) ureja način opravljanja izbirne gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja javnih parkirišč na območju Mestne občine Kranj. V 2. členu navedeni odlok določa, da javno službo na javnih parkiriščih zagotavlja občina preko javnega podjetja ter da to javno službo opravlja javno podjetje Komunala Kranj d. o. o. Skladno s 5. členom navedenega odloka je v zvezi z izvajanjem javne službe to podjetje med drugim dolžno pobirati parkirnino za parkiranje na javnih parkiriščih in o tem poročati pristojnemu organu, poleg tega pa lahko to podjetje tudi ureja, nadzira ter vzdržuje sistem parkiranja na območjih s posebno prometno ureditvijo. Tako je Komunala Kranj d. o. o. po drugem odstavku 58. člena Odloka o pravilih cestnega prometa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 22/2017) v okviru nadzora dolžna vložiti predlog oškodovanca pooblaščenemu prekrškovnemu organu občine za uvedbo prekrškovnega postopka, če ugotovi kršitev določil tega odloka v zvezi z neplačilom parkirnine (glej tudi prvi odstavek 50. člena Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, v nadaljevanju ZP-1).

 

IP ugotavlja, da javno podjetje v tem primeru ne nastopa kot prekrškovni organ, ampak zgolj kot oškodovanec, ki pristojnemu prekrškovnemu organu predlaga začetek postopka o domnevnem prekršku in mu pri tem posreduje osebne podatke, navedene v 50. členu ZP-1, s katerimi razpolaga. V skladu s 50. členom ZP-1 v tak predlog navede podatke o kršitelju (osebno ime, EMŠO; če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška (drugi odstavek 50. člena ZP-1). To pomeni, da javno podjetje kot predlagatelj navede osebne podatke, s katerimi razpolaga (v konkretnem primeru npr. registrsko številko, dan parkiranja brez plačila parkirnine, lahko tudi fotografijo napačno parkiranega vozila) in ne pridobiva dodatnih osebnih podatkov od drugih upravljavcev.

 

Skladno z določbami 21.a člena ZLS pa lahko občina za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. Občinski prekrškovni organi lahko na primer na podlagi 45. člena ZP-1 pridobijo vse potrebne podatke v prekrškovnem postopku. Glede na to, da v konkretnem primeru občina zagotavlja opravljanje lokalne javne službe preko javnega podjetja, ki ne nastopa kot prekrškovni organ, 50. člen ZP-1 po mnenju IP ne predstavlja pravne podlage za to, da bi oškodovanec sam od drugih upravljavcev pridobival potrebne osebne podatke.

 

V zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov zaradi izvršbe IP opozarja, da na podlagi četrtega odstavka 200. člena ZP-1 pridobi osebne podatke, potrebne za izterjavo, na podlagi izvršljive odločbe o prekršku po uradni dolžnosti organ, pristojen za izterjavo. Globo, odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in plačilo stroškov postopka, izrečenih z odločbo o prekršku prekrškovnega organa, in stroškov postopka, izrečenih s sodbo oziroma sklepom sodišča, če je zahteva za sodno varstvo zavrnjena ali zavržena, izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčno izvršbo, na predlog prekrškovnega organa, ki je izdal odločbo o prekršku (prvi odstavek 202. člena ZP-1). IP upoštevaje navedeno meni, da javno podjetje tudi za pridobivanje osebnih podatkov za namen izterjave glob nima zakonske podlage.

 

Glede izterjave neplačane parkirnine pa IP pojasnjuje, da lahko v primeru, da v okvir nalog javnega podjetja kot upravljavca parkirišča sodi tudi izterjava neplačane parkirnine (torej ne glob ampak 'civilnega' dolga) v zvezi s tem javno podjetje lahko, če nastopa kot upnik, pridobiva osebne podatke ob upoštevanju 6. odstavka 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US in 11/18, v nadaljevanju ZIZ). Če bi javno podjetje želelo pridobiti osebne podatke za namene uveljavljanja civilnopravnega zahtevka, gre namreč za klasično upniško-dolžniško razmerje, v okviru katerega slovensko pravo daje upniku samemu pravico zahtevati osebne podatke o dolžniku le v okviru določb ZIZ, ki pa v 6. odstavku 4. člena določa, da mora upnik izkazati pravni interes. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo.

 

Prav tako mora na podlagi drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. V opisanem primeru bi po mnenju IP lahko šlo za takšno situacijo le v zvezi z izterjavo neplačane parkirnine pod zgoraj navedenimi pogoji. IP ob tem še opozarja, da lahko javno podjetje osebne podatke, ki mu jih posreduje upravna enota (če ugotovi, da so za to izpolnjeni zakonski pogoji), obdeluje le za določen in zakonit namen ter jih ne sme nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni (16. člen ZVOP-1).

 

Lep pozdrav,

 

 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                                                       

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov