Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 18.04.2018
Naslov: Identifikacijske oznake z imenom in priimkom reševalcev
Številka: 0712-1/2018/935
Vsebina: Delovna razmerja, Uradni postopki, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obveznosti nošenja identifikacijske oznake z imenom in priimkom s strani zdravstvenih delavcev - reševalcev.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da ZVOP-1 v 8. členu splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. 

 

Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17) določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, njegov namen pa je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem. V prvem odstavku 23. člena je tako določeno, da ima pacient pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju, tretji odstavek pa določa, da ima zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva.

 

IP ob tem še poudarja, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Splošno sprejeto stališče je, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.

 

Položaj policistov, katerega tudi omenjate v vašem zaprosilu, ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17), ki v tretjem odstavku 21. člena določa, da policist osebi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila, na njeno zahtevo na kraju praviloma pove svoje ime in priimek ter policijsko enoto, v katero je razporejen. Osebi se predstavi tako, da si oseba identifikacijo lahko zapomni ali zapiše. Glede na okoliščine se policist izjemoma predstavi le z identifikacijsko številko, če oceni, da bi predstavitev z imenom in priimkom lahko povzročila njegovo ogroženost. Predstavitev z identifikacijsko številko je torej izjema od splošnega pravila in je dopustna le v takšnih primerih.

 

Dodatno pa pojasnjujemo, da drugi odstavek 106. člena ZVOP-1 določa tudi, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s s strankami oziroma uporabniki storitev.

 

S spoštovanjem.

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka