Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 17.04.2018
Naslov: Posredovanje naslova stalnega bivališča tretji osebi
Številka: 0712-1/2018/906
Vsebina: Upravne enote, Uradni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja podatka o naslovu posameznika drugi osebi. Zanima vas, kako je s posredovanjem podatka o naslovu posameznika drugi osebi, kadar ta ne predloži pisne privolitve osebe, na katero se podatki nanašajo, temveč zgolj ustno navaja, da podatek potrebuje, ker bo zoper njo sprožila na primer na sodišču postopek za odškodnino, ali pa bo zoper njo vložila kazensko ovadbo, pri čemer oseba ni navedla pravne podlage, niti priložila kakršnihkoli dokazil o sprožitvi postopkov. V dopisu ste še navedli, da v konkretnem primeru ne gre za osebo, ki bi za podatke zaprosila o drugi osebi, ki bi bila prijavljena na naslovu nepremičnine te osebe, niti za stanodajalca ali upravnika stavbe, niti za primer, ko bi oseba, ki bi želela pridobiti podatek o naslovu druge osebe, v nekem postopku pred drugimi organi že pooblastila odvetnika za zastopanje. Glede na to, da je ZPPreb-1 specialni predpis, ki določa posredovanje podatka o naslovu posameznika, se vam zastavlja vprašanje, kako je z uporabo določbe 37. člena ZPPreb-1, ki določa, da se podatek o naslovu posreduje drugi osebi oz. izda potrdilo drugi osebi, če ima le-ta pisno privolitev posameznika ali zakonsko pooblastilo. Zanima vas, ali je lahko zakonsko pooblastilo tudi drugi odstavek 22. člena ZVOP-1 in če je, na kakšen način lahko posameznik izkaže pravni interes po tem določilu (ali že zadostuje ustna ali pisna navedba, da bo šele vložena tožba in dejstvo, da se postopki pred drugimi organi še niso pričeli ali pa je potrebno ob vložitvi vloge že predložiti dokazilo, da je že vložena tožba).

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

ZPPreb-1 je glede materije, ki jo ureja, specialen predpis. ZVOP-1 se torej uporabi le za vprašanja, ki jih specialni predpis ne ureja.

 

Po ZPPreb-1 pristojni organ posamezniku, na katerega se podatki nanašajo, izda potrdilo na zahtevo. Če posameznik zahteva potrdilo za drugo osebo, mora obvezno predložiti soglasje ali pisno pooblastilo osebe, na katero se podatki nanašajo. Potrdilo pa se mu izda tudi, če izkaže, da ima za pridobitev potrdila zakonsko pooblastilo.

 

Po drugem odstavku 22. člena ZVOP-1 je posredovanje osebnih podatkov dopustno le v primerih, če posameznik izkaže pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov.

 

IP ob tem opozarja, da je odločitev, ali je zakoniti interes izkazan v zadostni meri, prepuščena upravljavcu. Dokončno presojo o zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

Po določbi 8. člena ZVOP-1, ki je splošne narave glede določanja dopustne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker je določba splošne narave, so pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov posebej določene še v 9. členu ZVOP-1 za javni sektor in v 10. členu ZVOP-1 za zasebni sektor.

 

Po določbi prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodijo tudi upravne enote, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

Področni zakon, ki ureja posredovanje podatkov posameznikov iz registra stalnega prebivalstva je Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljnjem besedilu ZPPreb-1), ki v tretjem odstavku 28. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka tega člena. Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom določeno drugače. ZPPreb-1 v 37. členu določa, da potrdila iz registra stalnega prebivalstva vsebujejo podatke, ki se vodijo v registru stalnega prebivalstva in se izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo.

 

Ker ZVOP-1 ureja varstvo osebnih podatkov na sistemski ravni, se lahko tudi ZVOP-1 šteje za ustrezno pravno podlago, kadar konkretno posredovanje osebnih podatkov ne ureja npr. področna zakonodaja. Tako ZVOP–1, kot splošni zakon o varstvu osebnih podatkov, v drugem odstavku 22. člena določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Nedvoumno je, da je v tem primeru posredovanje osebnih podatkov dopustno le, če posameznik izkaže pravni interes za pridobitev osebnih podatkov, kar pomeni, da mora v svoji zahtevi jasno izkazati, za uveljavljanje katerih svojih pravic potrebuje zahtevane osebne podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal. Prosilec se mora zavedati tudi dejstva, da tako pridobljene osebne podatke lahko uporabi zgolj in izključno za namen, ki ga je opredelil v zahtevi.

 

Kot pravno podlago lahko štejemo torej področne predpise ali sam ZVOP-1 oziroma osebno privolitev, o ustreznosti in zakonitosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru pa lahko IP presoja le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Pripravila:                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                              Informacijska pooblaščenka

svetovalka pri IP