Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 11.04.2018
Naslov: Pridobivanje podatkov s strani zavarovalnic
Številka: 0712-1/2018/847
Vsebina: Zavarovalništvo, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri pojasnjujete, da ste pred kratkim utrpeli poškodbo. Navajate, da imate pri dveh različnih zavarovalnicah sklenjeno življenjsko zavarovanje, v okviru katerega plačujete tudi nezgodno zavarovanje in hkrati ste nezgodno zavarovani tudi v službi. Ko ste izpolnjevali obrazce zavarovalnic, ste opazili, da obe zavarovalnici od vas zahtevata tudi informacijo o tem, ali ste zavarovani še kje drugje in potrebno je navesti številko police. Poleg tega se vam zdi sporno, da je na obrazcih navedeno, da s podpisom dovoljujete, da lahko zavarovalnica pridobi podatke od vseh zdravstvenih in drugih ustanov ter od organov pregona, ki so potrebni za ugotovitev temelja in višine obveznosti zavarovalnice. Prosite za naše mnenja, ali je takšno poslovanje zakonito ali ne. Prilagate obrazca zavarovalnic.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Zavarovalnice in Slovensko združenje zavarovalnic skladno z 268. členom ZZavar-1 vodijo sledeče zbirke osebnih podatkov:

1. zbirka podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,

2. zbirka podatkov o zavarovalnih primerih,

3. zbirka podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine.

 

Zbirka osebnih podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine iz 3. točke vsebuje sledeče osebne podatke:

- osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina,

- predhodni zavarovalni primeri v obsegu iz prejšnjega odstavka, prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,

- dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev,

- upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,

- stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca,

- upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije,

- podatki o vozniškem dovoljenju,

- historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja.

Navedene osebne podatke pa lahko zavarovalnice že na podlagi zakonske določbe pridobivajo od različnih organov oziroma drugih subjektov, med drugim  tudi od drugih zavarovalnic, iz zbirk podatkov državnih organov,  izvajalcev zdravstvenih storitev in od drugih subjektov (tako določa 7. odstavek 268. člena ZZavar-1). To pomeni, da imajo zavarovalnice pravno podlago za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov (v obsegu in skladno z nameni kakor to določa ZZavar-1). Te podatke lahko pridobijo za zakonsko določene namene (torej konkretno za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine) tudi brez vaše privolitve.

 

 

Obrazložitev:

 

V 10. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor na podlagi 23. točke 6. člena ZVOP-1 sodijo zavarovalnice), se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ravno tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani zavarovalnic predstavlja
Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; v nadaljevanju ZZavar-1). ZZavar-1 v 1. odstavku 268. členu določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo in obdelujejo osebne podatke za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju, kar vključuje tudi izterjavo neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z ZVOP-1.

 

Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje vodijo naslednje zbirke osebnih podatkov, v katerih se podatki obdelujejo v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov iz 1. odstavka 268. člena:

  1. zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,
  2. zbirko podatkov o zavarovalnih primerih,
  3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine.

V zbirki podatkov iz 1. točke (zbirka podatkov o zavarovalcih in zavarovancih) se lahko zbirajo naslednji osebni podatki:

  • osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, davčna številka, in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi številka kartice zdravstvenega zavarovanja zavarovanca,
  • ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje,
  • podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja;
  • zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev, poleg podatkov iz 1. točke tega odstavka, zbirajo tudi enotno matično številko občana.

V zbirki podatkov iz 2. točke (zbirka podatkov o zavarovalnih primerih) se lahko zbirajo naslednji osebni podatki:

  • osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, davčna številka in državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev do odškodnine oziroma zavarovalnine,
  • oznaka škodnega spisa, datum vložitve zahtevka in izplačila odškodnine oziroma zavarovalnine,
  • vrsta, kraj, čas in opis zavarovalnega primera,
  • opis materialne in nematerialne škode, nastale v zavarovalnem primeru,
  • podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi primeri.

 

V zbirki podatkov iz 3. točke (zbirka podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine) pa se lahko zbirajo sledeči osebni podatki:

  • osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina,
  • predhodni zavarovalni primeri v obsegu iz prejšnjega odstavka, prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,
  • dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev,
  • upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
  • stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca,
  • upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije,
  • podatki o vozniškem dovoljenju,
  • historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja.

Navedeni osebni podatki se skladno s 7. odstavkom 268. člena ZZavar-1 pridobivajo na več načinov, in sicer:

  • neposredno od posameznika,
  • od drugih oseb, ki o zavarovalnem primeru kaj vedo,
  • iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, če gre za zahtevke v spornem zavarovalnem primeru,
  • določene podatke lahko pridobijo iz zbirk podatkov državnih organov,
  • podatke za zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine lahko pridobivajo v določenih primerih tudi od: izvajalcev zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in iz zbirk različnih ministrstev.
  • In od drugih upravljavcev zbirk, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu z ZZavar-1.

 

Podatki iz 1. točke 2. odstavka 268. člena ZZavar-1 (podatki v zbirki podatkov o zavarovalcih in zavarovancih) se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka zavarovalnega primera deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera, v primeru sodnega postopka izterjave neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb pa deset let po zaključku sodnega postopka. Podatki iz 2. in 3. točke 2. odstavka 268. člena ZZavar-1 (to so podatki v zbirki podatkov o zavarovalnih primerih in v zbirki podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine) se shranjujejo deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera.

 

Skladno s predstavljeno zakonodajo imajo zavarovalnice pravno podlago za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov v obsegu in za namene kakor to določa ZZavar-1. Zakon točno določa, katere osebne podatke lahko zavarovalnice obdelujejo in za kakšne namene. Hkrati 268. člen ZZavar-1 v 7. odstavku daje zavarovalnicam pravno podlago, da lahko pridobivajo osebne podatke od različnih državnih organov in drugih subjektov. To pomeni, da lahko zavarovalnice pridobijo zgoraj navedene osebne podatke, ki jih potrebujejo za obravnavo konkretnega primera upoštevajoč namene posamezne zbirke, tudi brez vaše privolitve v obdelavo osebnih podatkov. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru pa lahko IP opravi le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

 

 

Pripravila:                                                                             Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Neja Domnik, dipl. prav. (UN),                                                informacijska pooblaščenka

raziskovalka pri IP