Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 09.04.2018
Naslov: Preverjanje pogojev za opravljanje zdravniške službe
Številka: 0712-1/2018/821
Vsebina: Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

dne 22. 3. 2018 ste na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) naslovili svoje zaprosilo za mnenje glede »preverjanja verodostojnosti listin«, in sicer odločb, s katerimi so zdravnikom podeljene licence pri izdajatelju. Navedeno od vas zahteva reakreditacijska presoja, ki bo potekala v mesecu aprilu. Pojasnjujete, da so vam z Zdravniške zbornice Slovenije (zbornica) sporočili, da kot delodajalec podatkov ne morete zahtevati, saj gre za osebne podatke, ki jih zbornica sme posredovati samo na podlagi soglasja osebe, za katero je odločba izdana. Zanima vas ali delodajalec lahko preveri podatke o kandidatu za zaposlitev (npr. verodostojnost listine), če je to pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kar odločba zagotovo je, saj brez izkazila, da ima zdravnik specialist veljavno licenco, delodajalec s kandidatom ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

IP meni, da je dejstvo, da zdravnik ima veljavno licenco za izvajanje zdravniške službe nedvomno podatek, ki je potreben za ugotovitev ali zdravnik lahko opravlja zdravniško službo (33. člen ZZdrS). Preverjanje navedenega s strani delodajalca je po mnenju IP tudi skladno z 48. členom ZDR-1, ki lahko v konkretnem primeru predstavlja podlago za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov. IP pri tem poudarja, da privolitev načeloma ni ustrezna podlaga za obdelavo osebnih podatkov delavcev.

 

Za preverjanje ali zdravnik ima veljavno licenco za opravljanje zdravniške službe pa IP meni, da ni ustrezno, če bi od zbornice pridobili odločbo o podelitvi licence, saj iz odločbe lahko izhajajo tudi drugi podatki o zdravniku, ki niso potrebni za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje zdravniške službe.

 

Zakonit in verodostojen način preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje zdravniške službe je lahko prek pridobitve izpisa iz registra zdravnikov, ki ga vodi zbornica na podlagi 31. člena Zakona o zdravniški službi, ki se šteje za uradno evidenco. Izpisi iz uradnih evidenc so javne listine, za katere se po zakonu domneva, da dokazujejo, kar se v njih potrjuje in na ta način nosijo posebno dokazno vrednost (oziroma »verodostojnost«). Preverjanje na naveden način je torej po mnenju IP tudi skladno z načelom omejitve namena obdelave (če pridobivate zgolj tiste podatke, ki jih potrebujete za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev). S pridobitvijo izpisa iz uradne evidence (od zbornice) pridobite javno listino, zato navedeno predstavlja zakonit in verodostojen način preverjanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje zdravniške službe.       

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba za skladno obdelavo osebnih podatkov treba spoštovati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Nadaljnjo omejitev predpisuje tudi 16. člen ZVOP-1 po katerem se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. IP še dodaja, da se bo dne 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ki bo »nasledila« ZVOP-1. Splošna uredba načelo sorazmernosti in zapoved obdelave v skladu z namenom, predpisuje v členu 5. Po členu 5 (1b) Splošne uredbe so lahko osebni podatki »zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni…«. Po 5 (1 c), morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo »ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“)«.

 

Glede na navedeno IP pojasnjuje, da je namen obdelave osebnih podatkov bistven za tolmačenje, v kakšni meri je dopustno pridobivati osebne podatke. Podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih opredeljuje 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Namen zbiranja osebnih podatkov zdravnikov, ki po razumevanju IP izhaja iz vašega dopisa, je preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev zdravnikov v javnem zdravstvenem zavodu – zlasti vas zanima preverjanje veljavnosti licence za posameznega zdravnika pri izdajatelju licenc, ki je zbornica. Naveden namen zbiranja se po mnenju IP sklada z zakonsko določbo 48. člena ZDR-1, zato ima javni zdravstveni zavod pravno podlago za pridobitev tistih podatkov, ki so potrebni za preverjanje pogojev za opravljanje zdravniške službe njihovih zaposlenih na konkretnem delovnem mestu. Za naveden namen podlago za zbiranje osebnih podatkov predstavlja zakon (48. člen ZDR-1), privolitev kot podlaga za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih pa ni niti potrebna niti ni ustrezna, saj bi se privolitev kot podlaga za obdelavo osebnih podatkov v tem konkretnem primeru v zvezi z delovnim razmerjem zaradi narave podrejenosti razmerja (delodajalec – delavec) načeloma štela za neprostovoljno in zato neveljavno.

 

Glede na vaš dopis IP ugotavlja, da ste zbornico zaprosili za posredovanje odločb s katerimi so zdravnikom podeljene licence. IP meni, da to ni ustrezen način preverjanja veljavnosti licence za posameznega zdravnika z vidika omejitve namena zbiranja osebnih podatkov. Iz odločbe namreč lahko izhajajo tudi drugi podatki o zdravniku, ki niso potrebni za preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje zdravniške službe. Ob tem IP še poudarja, da tudi privolitev zaposlenega (kot predlaga zbornica) iz prej navedenih razlogov ne bi bila ustrezna podlaga za pridobitev odločb za namen preverjanja pogojev za opravljanje zdravniške službe.

 

Dalje IP ugotavlja, da Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17 in 64/17 – ZZDej-K; v nadaljevanju ZZdrS) določa zbornico kot nosilca javnega pooblastila za vodenje registra zdravnikov, kamor se morajo vpisati vsi zdravniki, ki lahko opravljajo zdravniško službo (29. člen ZZdrS). O vpisu v register zbornica izda odločbo v upravnem postopku (drugi odstavek 30. člena ZZdrS). Po 31. členu ZZDrS v registru zbornica vodi naslednje podatke zdravnikov:

-        priimek in ime, rojstni datum in kraj rojstva;

-        naslov stalnega prebivališča (kraj, ulica in hišna številka);

-        državljanstvo;

-        naziv in naslov zdravniškega delovnega mesta;

-        način opravljanja zdravniške službe;

-        osebno številko zdravnika;

-        kraj in datum diplome;

-        datum strokovnega izpita;

-        datum in vrsta opravljene specializacije;

-        datum, vrsta in trajanje podeljene licence;

-        datum in vrsta pridobljenega dodatnega znanja;

-        datum ter področje pridobljenih znanstvenih nazivov;

-        pridobljeni strokovni nazivi;

-        pridobljeni pedagoški nazivi;

-        članstvo v domačih in tujih zdravniških združenjih;

-        druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice;

-        izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti.

 

Od zasebnih zdravnikov zbornica zbira še naslednje podatke:

-        datum začetka in prenehanja opravljanja zasebne zdravniške službe;

-        področje in kraj opravljanja zasebne zdravniške službe;

-        datum, področje in trajanje podeljene koncesije;

-       datum sklenitve in trajanje pogodbe z zavodom ter področje in obseg programa, za katerega je sklenjena pogodba z zavodom.

 

IP ob navedenem še ugotavlja, da po 33. členu ZZdrS zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe, zbornica podeli licenco. Licenca je javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju.

 

179. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) določa, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco (prvi odstavek). Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek). Izpiski iz uradne evidence po so javna listina (tretji odstavek).

 

IP pojasnjuje, da se glede na naravo vodenja evidence zdravnikov (v okviru javnega pooblastila), načina vodenja evidence (na podlagi zakona) in postopka vpisa v evidenco (upravni postopek) register zdravnikov šteje za uradno evidenco v smislu drugega odstavka 179. člena ZUP. Za javne listine velja, da imajo posebno dokazno vrednost, saj se domneva, da javna listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (169. člen ZUP). Glede na navedeno se podatki iz javnih listin po zakonu štejejo za »verodostojne«. V zvezi s tem tudi drugi odstavek 18. člena ZVOP-1 v povezavi z zagotavljanjem točnosti in ažurnosti podatkov določa, da upravljavec osebnih podatkov lahko pred vnosom v zbirko preveri točnost in ažurnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo. Torej lahko predložitev javne listine delodajalec zahteva od delavca. Prav tako sme delodajalec na podlagi 28. člena ZDR-1 od kandidata zahtevati predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.

 

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da je zakonito in ustrezno, če skladno s 179. členom ZUP od zbornice pridobite izpiske iz registra zdravnikov, ki so potrebni za preverjanje pogojev za opravljanje zdravniške službe. IP meni, da je dejstvo, da zdravnik ima veljavno licenco za izvajanje zdravniške službe nedvomno podatek, ki je potreben za preverjanje ali zdravnik lahko opravlja zdravniško službo (33. člen ZZdrS v povezavi s 4. odstavkom 9. člena ZVOP-1). Takšno preverjanje se po mnenju IP zdi tudi skladno z 48. členom ZDR-1, ki lahko v konkretnem primeru predstavlja podlago za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov. Preverjanje na naveden način je po mnenju IP skladno tudi z načelom omejitve namena obdelave, hkrati pa s pridobitvijo izpiska iz uradne evidence pridobite javno listino, ki predstavlja zakonit in verodostojen način preverjanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje zdravniške službe.       

 

Lep pozdrav,

 

 

Pripravil:

 

 

Anže Novak, univ. dipl. prav.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Asistent svetovalca IP

 

informacijska pooblaščenka