Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 03.04.2018
Naslov: Snemanje telefonskih klicev na pomoč
Številka: 0712-1/2018/764
Vsebina: Društva, Telekomunikacije in pošta
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je 14. 3. 2018 prejel zaprosilo za mnenje glede snemanja telefonskih klicev na pomoč pri prostovoljnem gasilskem društvu. Zanima vas, ali je dovoljeno snemanje telefonskih klicev na pomoč, na kakšni podlagi in kako dolgo se smejo tovrstni posnetki hraniti. Navedli ste tudi, da se večkrat zgodi, da prihaja do lažnih prijav požarov, zato so tovrstni posnetki v preteklosti služili tudi kot dokaz zoper lažne prijavitelje.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Zvočne posnetke telefonskih pogovorov je (praviloma) treba šteti za osebne podatke, ki so varovani z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da mora za to primarno obstajati ustrezna pravna podlaga.

 

Poleg tega mora prostovoljno gasilsko društvo kot upravljavec zagotoviti tudi zavarovanje osebnih podatkov iz te zbirke (24. in 25. člen ZVOP-1).

 

Z obvestilom o snemanju mora biti kličoči uporabnik obveščen o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka.

 

Upoštevajoč definicijo osebnega podatka (1. točka 6. člena ZVOP-1), IP meni, da je (praviloma) tudi zvočne posnetke telefonskih pogovorov treba šteti za osebne podatke (poleg tonskega posnetka svojega glasu lahko klicatelji razkrijejo tudi svoje osebno ime, naslov, telefonsko številko ipd.).

 

V 8. členu ZVOP-1 sta določeni splošni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki sta bodisi osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bodisi podlaga v zakonu. V 9. in 10. členu so konkretneje določene podlage za obdelavo osebnih podatkov glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov po sistematizaciji ZVOP-1 sodi v javni (9. člen) ali zasebni (10. člen) sektor. Pri tem pa je treba v vsakem primeru upoštevati, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače (16. člen ZVOP-1).

 

Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov bi zakonsko podlago v konkretnem primeru lahko predstavljale določbe Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17; v nadaljnjem besedilu ZEKom-1). S tem zakonom se zagotavlja zaupnost komunikacij z namenom varovanja pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, ki prepoveduje vse oblike nadzora oziroma prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij; snemanje in shranjevanje komunikacij pa je prepovedano tudi uporabnikom, kadar ne obstaja predhodna privolitev udeležencev komunikacije (glej 147. člen ZEKom-1). Vendar deveti odstavek 147. člena navedenega zakona dovoljuje snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih podatkov v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Drugim državnim organom pa je dovoljeno snemanje vsebine komunikacij, če tako določa zakon. IP opozarja, da lahko prostovoljno gasilsko društvo snemanje izvaja zgolj na tistih telefonskih številkah, preko katerih se izvaja komunikacija v zvezi z izvajanjem reševanja in pomoči, na ostalih številkah pa ne.

 

Podrobnejše informacije o snemanju telefonskih klicev je IP izdal v sodelovanju z Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) v »Smernicah o snemanju telefonskih klicev«, ki so dostopne na spletni strani IP, v zavihku Publikacije oz. na povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_snemanju_telefonskih_klicev.pdf

 

Tudi sicer se snemanje telefonskih klicev uvršča med aktivnosti, ki jih ureja ZEKom-1, za nadzor nad izvajanjem katerega pa je pristojen AKOS (www.akos-rs.si).

 

IP še opozarja, da pri snemanju in shranjevanju telefonskih pogovorov oziroma obdelavi (praviloma) nastane zbirka osebnih podatkov (5. točka 6. člena ZVOP-1), za katero mora upravljavec med drugim zagotoviti tudi zavarovanje osebnih podatkov na način, naveden v 24. in 25. členu ZVOP-1. To pomeni, da upravljavec v svojih aktih (npr. v Pravilniku o varovanju osebnih podatkov) predpiše konkretne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov (ki jih nato seveda tudi izvaja v praksi) ter določi osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Pri določitvi roka hrambe je treba upoštevati načelo sorazmernosti (3. člen ZVOP-1), na podlagi katerega je dopustno podatke hraniti največ tako dolgo, da je dosežen namen obdelave podatkov.

 

Ob zaključku še dodajamo, da se bo 25. 5. 2018 pričela uporabljati Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo »nasledila« ZVOP-1. Področje e-zasebnosti pa bo predvidoma še letos na novo urejeno z novo evropsko uredbo o e-zasebnosti, ki pa je na ravni EU še v fazi sprejemanja, zato točnega podatka, kdaj bo sprejeta ne moremo podati.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                                

informacijska pooblaščenka

 

Pripravila:                                                                                

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                           

svetovalka pri IP