Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 20.03.2018
Naslov: Zbiranje podatka EMŠO s strani študentskih servisov
Številka: 0712-1/2018/675
Vsebina: EMŠO in davčna, Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk, Razno
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravilnosti podatka, navedenega na prijavnici za včlanitev v študentski servis, da je za izvedbo prijave v sistem zdravstvenega zavarovanja potreben EMŠO.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Najprej IP poudarja, da lahko zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov oceni izključno v konkretnem inšpekcijskem postopku. V nadaljevanju vam zato posredujemo zgolj nekatera izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri presoji zakonitosti obdelav osebnih podatkov.

 

Skladno s 1. točko 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. IP pojasnjuje, da gre pri obdelavi EMŠO številke posameznika za obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v 1. odstavku 8. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

 

V skladu s 6. členom Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – ZCRP-UPB1; v nadaljevanju: ZCRP) je EMŠO identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika, ki je namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago za uporabo EMŠO, pa tudi uresničevanju pravic in obveznosti posameznika. Uporaba EMŠO je določena v prvem odstavku 9. člena ZCRP, ki določa, da  jo morajo uporabljati upravljavci zbirk podatkov, ki jih vodijo o posamezniku na podlagi zakona na področjih statistike, notranjih zadev, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, davkov in carine, obrambe, geodetske službe, urejanja prostora in ekološke zaščite, zaposlovanja in spremljanja delovne sile, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravosodja, šolstva, socialnega varstva in drugi uporabniki, določeni z zakonom oziroma upravljavci zbirk podatkov, določeni z zakonom, ki v teh zbirkah podatkov uporabljajo EMŠO. Na podlagi tretjega odstavka istega člena pa je tisti, ki pridobiva EMŠO, dolžan navesti zakonsko podlago in namen pridobivanja EMŠO, v primeru pisne privolitve pa posameznika seznaniti z namenom pridobivanja.

 

ZRCP torej določa uporabo EMŠO tudi s strani upravljavcev zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/0776/0862/10 – ZUPJS, 87/1140/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/1399/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 75/17 – ZIUPTD-A) v 79.a členu določa, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravico iz centralnega registra prebivalstva brezplačno dobiti nekatere podatke o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med temi podatki je tudi EMŠO, ki pa ga torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobiva iz uradne evidence – centralnega registra prebivalstva.  

 

Obdelavo osebnih podatkov članov študentskih servisov ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C; v nadaljevanju: ZZZPB). Navedeni zakon je bil sicer že leta 2010 razveljavljen in zamenjan z Zakonom o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/1040/12 – ZUJF, 21/1363/13 - ZIUPTDSV, 100/1332/14 – ZPDZC-1, 95/14 – ZIUPTDSV-A, 47/15 – ZZSDT,  55/17 in 75/17 – ZIUPTD-A; v nadaljevanju: ZUTD), vendar se bodo, skladno s 192. členom ZUTD, določbe  6.- 6.f člena ZZZPB uporabljale vse do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. V 6. členu ZZZPB določa, da študentski servisi posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom ter določa posredovanje napotnic Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, kar minister, pristojen za delo, podrobneje uredi s podzakonskim aktom in v koncesijski pogodbi, ki jo sklene s študentskim servisom. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06 in 80/10 – ZUTD), ki v 19. členu določa, kateri so obvezni podatki, ki jih mora vsebovati izdana napotnica. Med temi podatki so med drugimi tudi ime, priimek, rojstni datum, številka osebnega dokumenta in davčna številka dijaka ali študenta, ne pa tudi EMŠO številka.

 

Skladno s 123.a členom ZUTD Študentska organizacija Slovenije sicer vodi evidenco študentskega dela, ki med drugim vsebuje tudi ime, priimek, EMŠO in davčno številko osebe, ki opravlja občasno in začasno delo. Vendar pa skladno s 1. odstavkom 124.a člena ZUTD ŠOS pridobiva osebne podatke, ki jih potrebuje za namen vzpostavitve evidence študentskega dela, od koncesionarjev za posredovanje občasnega in začasnega dela, torej tudi od študentskih servisov, in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve kot upravljavca Centralnega registra prebivalstva. Navedene določbe pa nikakor ne gre razumeti tako, da daje pravno podlago študentskim servisom za druge oblike obdelavo vseh osebnih podatkov, ki jih Študentska organizacija Slovenije hrani v svoji evidenci študentskega dela za druge namene. Za enolično identifikacijo dijaka oziroma študenta namreč zadošča zgolj njegova davčna številka.

 

Določbe ZUTD so sicer dokaj skope, vendar iz njih (predvsem upoštevajoč določbe 4. odstavka 123.a člena in 1. odstavka 124.a člena ZUTD) izhaja, da ŠOS podatke za evidenco študentskega dela posredujejo izdajatelji napotnic. To pomeni, da pravna podlaga za zbiranje navedenih podatkov za ta namen s strani študentskih servisov v vlogi posrednikov študentskega dela izhaja iz navedenih določb ZUTD.

 

IP pa dokončnega odgovora o ustreznosti navedenega obrazca za včlanitev v študentski servis izven inšpekcijskega postopka ne more podati.

 

Poleg zakona je druga podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo določa 8. člen ZVOP-1, osebna privolitev posameznika. To pomeni, da bi študentski servisi lahko zbirali EMŠO številke dijakov in študentov na podlagi osebne privolitve slednjih. Navkljub temu pa obdelovalce osebnih podatkov zavezuje načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da so osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Načelo velja za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za obdelavo na podlagi osebne privolitve posameznika.

 

IP še poudarja, da bi ob kateremkoli zbiranju EMŠO morali pridobiti informacije o pravni podlagi pridobivanja EMŠO ter namenu pridobivanja in obdelave – zgolj podatek, da se EMŠO potrebuje zaradi prijave v sistem, ne zadostuje.

 

S spoštovanjem.

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka