Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 15.03.2018
Naslov: Objava posnetkov športnih sodnikov
Številka: 0712-1/2018/629
Vsebina: Mediji, fotografije kot OP, Svetovni splet, Društva
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede javnih objav slik in posnetkov sodnikov iz posameznih tekem na socialnih omrežjih ter njihove uporabe na izobraževalnih seminarjih sodnikov.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

Uvodoma pojasnjujemo, da je po določilu prve točke 6. člena ZVOP-1, osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka 6. člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. IP ugotavlja, da  je fotografija, na podlagi katere so posamezniki določljivi, skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, ki vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti.  Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov.

 

Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi fotografij, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja 8. člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker se pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju razlikujejo, Zveza odbojkarskih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju: ZOSS) kot društvo oziroma zveza društev pa je pravna oseba zasebnega prava, IP v nadaljevanju navaja pravne podlage le za zasebni sektor.

 

Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so urejene v 10. členu ZVOP-1. Po določbi prvega odstavka tega člena se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Osebna privolitev posameznika je po določbi 14. točke 6. člena prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika.

Vaša zveza tako kot večina ostalih športnih (v tem okviru tudi sodniških, trenerskih in podobnih) organizacij deluje v skladu z določbami Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDru-1), ki v določbah prvega in drugega odstavka 2. člena določa, da je združevanje prostovoljno ter da lahko vsakdo postane član društva in v društvu deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Po mnenju IP iz navedenega izhaja, da so pravice posameznika v okviru njegovega delovanja znotraj določene organizacije omejene s pravili delovanja organizacije, saj posameznik s svojo včlanitvijo v organizacijo soglaša s pravili, po katerih deluje posamezna organizacija, vendar to ne pomeni, da se lahko vsi osebni podatki javno objavijo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov članov v zvezi s temeljnimi aktivnostmi društva je tako odvisno od konkretnih okoliščin primera iskati bodisi v osebni privolitvi (1. odst. 10. člena ZVOP-1) bodisi v 2. odst. 10. člena ZVOP-1 (obdelava osebnih podatkov v zvezi s pogodbo oziroma pogodbenim razmerjem, kar je po mnenju IP verjetneje) bodisi v 3. odst. 10. člena ZVOP-1 (kadar obstaja zakoniti interes, ki prevlada nad interesom posameznika).

 

Društvo je v skladu z 9. členom ZDru-1 v svojem temeljnem aktu dolžno predpisati in opredeliti namen in cilje delovanja, dejavnost oziroma naloge, način upravljanja ter pravice in obveznosti članov. Posameznik pa lahko postane in ostane član društva le, če se strinja s pogoji, ki so zapisani in določeni s temeljnim aktom, obdelava osebnih podatkov članov društva pa je prav tako dopustna pod pogoji, ki so določeni s temeljnim aktom oziroma, za namene, za katere je dal posameznik veljavno privolitev. IP pri tem poudarja, da mora biti posameznik ob vstopu v društvo seznanjen s temeljnim aktom, s čimer se šteje tudi, da mora biti seznanjen tudi z obdelavo njegovih osebnih podatkov, ki jo društvo izvaja za namene svojih zakonitih dejavnosti.

 

Društvo samo (oziroma člani v okviru upravljanja društva) torej s svojimi akti lahko določi pravila obdelave osebnih podatkov. Pri tem pa mora upoštevati določbe ZVOP-1, zlasti 3. člen (osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo), 16. člen (osebni podatki se lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače) in 21. člen (osebni podatki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali). Iz tega izhaja, da sicer lahko društvo avtonomno določa pravila obdelave osebnih podatkov, vendar sme obdelovati le tiste in toliko osebnih podatkov svojih članov, kolikor je potrebno za dosego namena in ciljev, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno. Če se podatki zbirajo neposredno od posameznika, ga mora društvo seznaniti, kdo in za kakšne namene bo obdeloval njegove osebne podatke oziroma ga čim bolj izčrpno informirati o tej obdelavi (19. člen ZVOP–1). Pomembno je zlasti, da je posameznik že v fazi zbiranja osebnih podatkov temeljito seznanjen z vsemi možnimi obdelavami osebnih podatkov.

 

V kolikor v ZOSS kot društvu oziroma zvezi društev v svojem aktu sami niste določili pravil obdelave osebnih podatkov, jih lahko v skladu z 10. členom ZVOP-1 obdelujete na podlagi zakona (zgoraj navedeno) ali na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker IP ni znan noben zakon, ki bi določal obdelavo fotografij in posnetkov kot osebnih podatkov v društvu, je objava fotografij in posnetkov na socialnih omrežjih (seveda pod pogojem, da so objavljeni na takšen način, da se lahko brez večjih težav določi posameznika), dopustna le na podlagi osebne privolitve posameznikov, ki se na njih nahajajo. Zato IP meni, da bi moralo društvo za objavo fotografij in posnetkov pridobiti osebno privolitev vseh posameznikov, ki se na njih nahajajo. Navedeno velja tudi za uporabo fotografij in posnetkov na izobraževalnih seminarjih sodnikov, saj je tukaj krog udeležencev omejen na člane društva in o določljivosti posameznika zaradi medsebojnih poznanstev članov ne more biti dvoma.

 

Osebno privolitev sodniki lahko za konkreten namen podajo ob včlanitvi in jim je ni treba vsakoletno obnavljati, dokler namen in pravila obdelave osebnih podatkov ostajajo enaka kot ob podaji privolitve, morajo pa biti pred podajo privolitve seznanjeni z namenom obdelave osebnih podatkov. Ob tem opozarjamo, da morajo na enak način privolitve podati tudi tisti sodniki, ki so že člani zveze.

 

Na koncu izpostavljamo, da Splošna Uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679, ki se prične uporabljati 25. 5. 2018, vsebuje določbe o privolitvi kot pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov v členu 6(1)(a), pri čemer podrobnejša določila glede pogojev, po katerih se šteje, da je privolitev veljavna, določa v členu 7, informacije, ki morajo biti posamezniku posredovane pred zbiranjem njegovih osebnih podatkov, pa so določene v členu 13. Privolitev bo v skladu z novo uredbo morala biti konkretna, razumljiva izjava ali drugo nedvoumno pritrdilno dejanje in dokazljiva. Posameznik mora torej jasno podati privolitev za zbiranje in obdelavo svojih osebnih podatkov za konkreten namen. Ko stopi v uporabo nova uredba, bo treba podrobno preveriti tudi veljavnost obstoječih privolitev, zato svetujemo, da zahteve nove uredbe upoštevate že sedaj.

 

 

S spoštovanjem.

 

 

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                  

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov