Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 14.03.2018
Naslov: Osebni podati delavca ob napotitvi na zdravniški pregled
Številka: 0712-1/2018/605
Vsebina: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je 29. 1. 2018 prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z osebnimi podatki delavca pri napotitvi na obdobni zdravniški pregled. V obvestilu vašega delodajalca, ki je bilo pripeto na oglasni deski vaše ustanove, se vam zdita sporni dve zadevi, in sicer: (1) v nobenem primeru se ne morete strinjati, da izvajalec medicine dela dobi vpogled v vaš zdravstveni karton in (2) ker gre za obdobni zdravniški pregled, katerega plačnik je delodajalec, menite, da zdravstvena kartica ni potrebna. Zanima vas pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obvestilu vašega delodajalca.

 

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

Izvajalec medicine dela se lahko seznani z medicinsko dokumentacijo delavca, ki jo vodi njegov izbrani osebni zdravnik, zgolj na podlagi predhodnega soglasja delavca.

 

Zahteva delodajalca po predložitvi zdravstvene izkaznice pri izvajalcu medicine dela ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1.

 

Dokončno presojo o zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

V 8. členu ZVOP-1 sta določeni splošni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki sta bodisi osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bodisi podlaga v zakonu. V 9. in 10. členu so konkretneje določene podlage za obdelavo osebnih podatkov glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov po sistematizaciji ZVOP-1 sodi v javni (9. člen) ali zasebni (10. člen) sektor. Pri tem pa je treba v vsakem primeru upoštevati, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače (16. člen ZVOP-1).

 

Področje varstva osebnih podatkov v delovnih razmerij ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki v 48. členu med drugim določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Glede na opisano dejansko stanje v konkretnem primeru »drugi zakon« predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11; v nadaljnjem besedilu ZVZD-1), ki določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

 

Po 33. členu ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu izvaja izvajalec medicine dela, med naloge katerega se šteje tudi izvajanje zdravstvenih pregledov delavcev iz 36. člena tega zakona. V 36. členu ZVZD-1 je določeno, da mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, v podzakonskem aktu predpiše vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov. Navedeni podzakonski akt predstavlja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06 in 43/11; v nadaljnjem besedilu Pravilnik). S slednjim se natančneje določajo vrste, obseg in vsebina preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ter način in roki za opravljanje teh pregledov. Po 54. členu ZVZD-1 ima delavec pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, s katerimi se delavci srečujejo pri delu. Po tej določbi je, če delavec želi, deležen rednega zdravstvenega nadzora. Delavec pa se mora odzvati in opraviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu, če je vsebina zdravstvenega pregleda ustrezna stvarnemu tveganju na delovnem mestu ali v delovnem okolju, kjer delavec dela.

 

Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji (četrti odstavek 33. člena ZVZD-1). Predhodno soglasje delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, za pridobitev medicinske dokumentacije predvideva tudi drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki določa, da pooblaščeni zdravnik za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju potrebuje ustrezno medicinsko dokumentacijo delavca, ki mu jo na njegovo pisno ali ustno zahtevo posreduje delavčev izbrani osebni zdravnik v roku treh dni po predhodnem soglasju delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. Pooblaščeni zdravnik dokumentacijo vrne izbranemu osebnemu zdravniku najpozneje dan po prejemu dokumentacije. Pooblaščeni zdravnik uporabi že opravljene laboratorijske izvide, ki niso starejši od enega meseca.

 

Upoštevajoč zgoraj navedene zakonske pravne podlage, IP meni, da se lahko izvajalec medicine dela seznani z medicinsko dokumentacijo delavca, ki jo vodi njegov izbrani osebni zdravnik, zgolj na podlagi predhodnega soglasja delavca.

 

V drugem odstavku 12. člena Pravilnika je določeno, da mora o ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda pooblaščeni zdravnik obvestiti tako delodajalca kot tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika. Kot določa 13. člen Pravilnika mora pooblaščeni zdravnik o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih voditi in hraniti medicinsko dokumentacijo, ki obsega predvsem (1) splošne podatke z identifikacijo delavca, (2) podatke iz izjave o varnosti z oceno tveganja za delavčevo delovno mesto, ki jih je upošteval pri oceni izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, (3) medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih, (4) oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, (5) predlagane ukrepe za varovanje zdravja pri delu. Ob tem izpostavljamo, da delodajalec ni upravičen do seznanitve s podatki iz zdravstvene dokumentacije delavca kot npr. diagnoza, rezultati izvidov, ampak je upravičen zgolj do podatka ali glede na oceno zdravnika delavec izpolnjuje ali ne izpolnjuje pogojev za delo na določenem delovnem mestu ter do podatka, katere morebitne delovne omejitve ima delavec (brez diagnoze ali podatkov o bolezni) s ciljem zagotovitve ustrezne prilagoditve delovnega procesa ali delovnega mesta s strani delodajalca. Več v smernicah IP na temo obdelav osebnih podatkov v delovnih razmerjih: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf .

 

IP meni, da zahteva delodajalca po predložitvi zdravstvene izkaznice pri izvajalcu medicine dela ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1, pri čemer pa delavčeva odklonitev predložitve zdravstvene izkaznice, po mnenju IP sama po sebi še ne bi smela imeti negativnih posledic pri izvedbi zdravstvenega pregleda, če se dá identifikacijo delavca izvesti na drug način.

 

Dokončno presojo o zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda zgolj v okviru inšpekcijskega postopka.

 

V upanju, da smo vam z našim pojasnilom pomagali, vas lepo pozdravljamo.

 

 

Pripravila:                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                            Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

svetovalka pri IP                                                                      Informacijska pooblaščenka