Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 14.03.2018
Naslov: Posredovanje osebnih podatkov očetu
Številka: 0712-1/2018/601
Vsebina: Upravni postopki, Upravne enote, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, ali lahko očetu mladoletnega otroka, ki je v skladu s pravnomočno sodbo sodišča zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, pri kateri tudi živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, iz uradne evidence Registra stalnega prebivalstva, posredujete podatke o ostalih osebah - članih gospodinjstva, ki imajo na tem naslovu prijavljeno prebivališče. Oče otroka upravičenost do tega podatka  izkazuje z navajanjem suma prikrivanja podatkov o članih gospodinjstva, kar lahko vpliva na pravice iz javnih sredstev, hkrati pa meni, da ima kot oče otroka pravico do informacije, s kom živi njegov mladoletni otrok. Pravni interes za pridobitev podatkov dodatno izraža tudi s skrbjo za otroka, ker naj bi ta oseba (domnevni partner) otroka vozila v šolo in pri tem kršila prometne predpise. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v 8. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa 9. člen ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

Na podlagi drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice.

Posredovanje osebnih podatkov na podlagi drugega odstavka 22. člena ZVOP-1 je torej dopustno le v primeru, če upravičenec izkaže pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov. To pomeni, da mora upravičenec v svoji zahtevi jasno izkazati, za uveljavljanje katerih pravic potrebuje zahtevane osebne podatke ter pred katerimi osebami javnega sektorja bo te svoje pravice uveljavljal, pridobljene osebne podatke pa lahko uporablja le za namen, ki ga je opredelil v zahtevi. Vendar pa te podatke upravičenec lahko pridobi za posameznike, zoper katere uveljavlja svoje pravice.

Glede na navedeno bi prosilec lahko bil upravičen do osebnega imena in naslova posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice, če bi za to izkazal pravni interes, ki bi ga uveljavljal pred osebo javnega sektorja. Iz vašega dopisa ne izhaja, da bi razlogi, ki ji je prosilec navajal, predstavljali pravni interes, kot ga za dostop do osebnih podatkov zahteva ZVOP-1.

 

IP ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, dokončno pa lahko IP o zakonitosti posredovanja osebnih podatkov presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera.

 

Na koncu IP le še izpostavlja, da Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bo »nasledila« ZVOP-1, vsebuje določbe o dopustnih pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov v členu 6, ki v točki (1)(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa Splošna uredba o varstvu podatkov v odstavku 2 istega člena določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Lepo vas pozdravljamo,

 

                                                                                                 Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                                                                                                 informacijska pooblaščenka