Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 13.03.2018
Naslov: Rok hrambe transakcij strank v banki
Številka: 0712-1/2018/575
Vsebina: Bančništvo, Uradni postopki, Rok hrambe OP
Pravni akt: Mnenje

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 2. 2018 prejeli vaš dopis, v katerem navajate, da se

v banki pojavljajo različna mnenja glede roka hrambe podatkov o transakcijah strank. Omenjate določbo 126. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 – ZIS-E, 19/14 in 68/16 – v nadaljevanju ZPPDFT-1), pri čemer iz nadaljevanja vašega dopisa izhaja, da se vsebina nanaša na določbo 129. člena ZPPDFT-1. Sklepate, da je potrebno posamezno transakcijo (enkratno transakcijo brez sklenjenega poslovnega razmerja) hraniti 10 let po opravljeni transakciji, hkrati pa enak rok hrambe (10 let) velja za stranke, ki so v poslovnem razmerju z banko. Sprašujete, ali je za stranke v poslovnem razmerju rok hrambe posameznih transakcij vezan na prenehanje poslovnega razmerja, saj imate glede tega pomisleke predvsem z vidika neenakopravnosti obravnave teh strank glede na stranke, ki opravijo enkratno transakcijo in je rok hrambe vezan na eno transakcijo. Dodatno se vam pojavlja vprašanje, ali je banka vezana še na določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – v nadaljevanju KZ-1), ki za kaznivo dejanje financiranje terorizma v 108. členu predpisuje kazen do 15 let zapora, kar pomeni, da je skladno s 90. členom    KZ-1 zastaralni rok 30 let. Posledično bi po vašem mnenju banka lahko opravičila daljšo hrambo      (30 let) s podlago v KZ-1.

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 – v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 – v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

ZPPDFT-1 v prvem odstavku 129. člena določa posebna pravila glede roka hrambe, kar predstavlja izjemo iz drugega odstavka 21. člena ZVOP-1 od splošnega pravila iz prvega odstavka, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.

 

KZ-1 zgolj z opredelitvijo kaznivega dejanja financiranja terorizma v 108. členu in ureditvijo rokov za zastaranje pregona zanj v 90. členu ne daje pravne podlage za (dodatno) podaljšanje roka hrambe, na kateri bi banke lahko osebne podatke hranile dlje, kot določa 129. člen ZPPDFT-1.

 

Rok hrambe osebnih podatkov ZVOP-1 predpisuje v 21. členu, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se osebni podatki po izpolnitvi namena obdelave zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače.

 

ZPPDFT-1 v prvem odstavku 129. člena določa rok hrambe, in sicer določa, da zavezanci hranijo podatke, ki so jih pridobili na podlagi 16., 17., 18., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 43., 48., 49., 50., 54., 58., 59., 60., 61., 62., 63., 68., 69., 96., 97. in 98. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo, ki se nanaša na pregled stranke in posamezne transakcije, deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu, razen če drug zakon ne predvideva daljšega roka hrambe. Iz jezikovne razlage navedene določbe izhaja, da rok hrambe teče od posamezne transakcije, če pa gre za poslovno razmerje, začne rok hrambe teči s prenehanjem poslovnega razmerja. Izrecna navedba prenehanja poslovnega razmerja kot posebne okoliščine v sami določbi ne bi imela smisla, če bi rok hrambe začel teči z vsako posamezno transakcijo tudi v okviru poslovnega razmerja. Ob tem IP pripominja, da ni pristojen za avtentično razlago zakonskih določb ZPPDFT-1 (kakor tudi ne drugih zakonov), ki jih lahko daje le Državni zbor, pojasnila pa le predlagatelj zakona.

 

V zvezi s »podaljšanjem roka hrambe« na podlagi določb KZ-1 IP pojasnjuje, da KZ-1 v členih, na katere se sklicujete, opredeljuje le elemente kaznivega dejanja financiranja terorizma in predpisuje kazensko sankcijo zanj ter določa zastaralne roke kazenskega pregona. KZ-1 ne daje (izrecne) podlage za daljši rok hrambe, ki ga kot izjemo iz drugega odstavka 21. člena ZVOP-1 določa prvi odstavek 129. člena ZPPDFT-1. Izjeme je treba restriktivno tolmačiti, poleg tega določbe 90. in 108. člena KZ-1 ne urejajo hrambe podatkov, ki bi morda v času pred zastaranjem pregona lahko pomenili dokazno gradivo v postopkih pregona tega kaznivega dejanja in zato njihovega dometa ni mogoče širiti na podlago za daljši rok njihove hrambe. V primeru, da se v okviru rokov za hrambo podatkov iz 129. člena ZPPDFT-1 začne predkazenski ali kazenski postopek v zvezi s kaznivim dejanjem financiranja terorizma, pa pravno podlago za ravnanje z osebnimi podatki predstavljajo določbe, ki urejajo te postopke, ne določbe KZ-1.

 

IP ob tem dodaja, da se ne sme vnaprej konkretno opredeliti do posameznega konkretnega primera, saj konkretno in dokončno presojo lahko opravi le v okviru inšpekcijskega postopka.

 

IP vas ob tem obvešča, da se bo že veljavna Splošna Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Uredba), začela uporabljati 25. 5. 2018. Izpostavlja, da je iz področja uporabe Uredbe v 2. členu sicer izključena obdelava podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Sicer pa v zvezi s shranjevanjem podatkov določa, da morajo biti osebni podatki »omejeno shranjevani« v obliki, ki dopušča identifikacijo le toliko časa kot je potrebno za namene za katere se obdelujejo; dalj pa le, če bodo obdelani za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne ali statistične namene (v skladu z 89. členom Uredbe), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

 

Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
                    informacijska pooblaščenka