Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 01.02.2018
Naslov: Identifikacija na banki z vozniškim dovoljenjem
Številka: 0712-1/2018/197
Vsebina: Bančništvo, Uradni postopki
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenki (v nadaljevanju IP) ste podali prošnjo za podajo mnenja, glede ravnanja določene banke, ki je z novim letom sprejela interno navodilo, po katerem iz TRR v obliki hranilne knjižice, na katerega prejemate plačo, ne morete več dvigovati denarja z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Pojasnjujete, da sicer podatke v hranilni knjižici banka redno ažurira, saj je v primeru poteka potnega lista referentka ta podatek, ob predložitvi le-tega na vpogled, ažurirala v bančni evidenci. Menite, da je razlika med predložitvijo potnega lista ali vozniškega dovoljenja na vpogled le v naslovu, ki pa ga ob dvigu gotovine, zgolj za preveritev, referentki poveste, tako da je identifikacija opravljena. Navajate, da osebne izkaznice nimate. IP sprašujete, ali je takšno ravnanje banke zakonsko upravičeno.

 

Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

 

 

ZVOP-1 kot sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, v prvem odstavku 8. člena določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v drugem odstavku pa je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor po ZVOP-1 sodijo tudi banke, se v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo, če tako določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek, se v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZVOP-1, v zasebnem sektorju lahko obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena še določa, da se ne glede na prvi odstavek 10. člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

 

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11, v nadaljevanju ZOIzk) mora državljan osebno izkaznico ali drug uradni identifikacijski dokument, na katerem so navedeni točni osebni podatki, na katerem fotografija izkazuje imetnikovo podobo in ki ni poškodovan oziroma obrabljen, imeti pri sebi, razen kadar bi bilo glede na okoliščine to nesmotrno, in ga na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled za preverjanje istovetnosti.

 

V skladu s področnimi zakoni, npr. z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/2016, v nadaljevanju: ZPPDFT-1), ki bankam določa ukrepe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, imajo banke tudi posebne dolžnosti v zvezi s pregledom strank pri svojem poslovanju. Določba 14. člena ZPPDFT-1 banke zavezuje k temu, da v primerih, ko ocenijo, da stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, distribucijska pot, država ali geografsko območje predstavljajo neznatno tveganje (oz. povečano tveganje) za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko (oz. mora) izvaja(ti) ukrepe poenostavljenega (oz. poglobljenega) pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona o poenostavljenem (oz. poglobljenem) pregledu stranke. Banka ima pod pogoji, ki jih določa ZPPDFT-1, obveznost pregleda strank tudi v primerih, ki so določeni v 17. členu  ZPPDFT-1, med katerimi so v zadnji točki prvega odstavka določene naslednje okoliščine: »vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije«. Banka lahko izvaja tudi druga preverjanja, ki so del ukrepov za obvladovanje tveganj (npr. politike, kontrole, postopkov ipd.), ki jih v skladu s 15. členom ZPPDFT-1 lahko določi za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj, še zlasti pa za izvajanje ukrepov za poznavanje svojih strank (3. točka drugega odstavka 12. člena ZPPDFT-1) in redno spremljanje poslovanja strank.

 

Pregled stranke v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZPPDFT-1 tako obsega naslednje ukrepe:     

  1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;
  2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;
  3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;
  4.  redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri zavezancu.

V skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPPDFT-1 banka izvaja vse ukrepe pregleda stranke iz prvega (in drugega) odstavka tega člena, pri čemer lahko obseg izvajanja ukrepov določi z upoštevanjem tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. V skladu s petim odstavkom istega člena ZPPDFT-1 pa banka postopke izvajanja ukrepov opredeli v svojih notranjih aktih.

 

V 2. točki prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 je določeno, da se v evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki jih upravljajo zavezanci (banke), za namen izvajanja 16. člena tega zakona obdelujejo osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, državljanstvo ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta, pooblaščenca fizične osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo.

 

IP sicer ni pristojen za tolmačenje izvajanja zahtev, ki jih bankam nalaga ZPPDFT-1 (za to je pristojen Urad RS za preprečevanje pranja denarja, http://www.uppd.gov.si/), vendar pa glede na zgoraj navedene zakonske podlage zgolj informativno IP meni, da ravnanje banke s tem, ko je pred kratkim  sprejela interno navodilo, kjer je med postopki izvajanja ukrepov za pregled strank predpisala vrste identifikacijskih dokumentov, ki banki predstavljajo verodostojne, neodvisne in objektivne vire, ni v nasprotju z zakonom. Kot že sami ugotavljate, določene javne listine ne vsebujejo vseh podatkov iz 2. točke 137. člena ZPPDFT-1, ki jih banka obdeluje za namen izvajanja pregleda stranke iz 16. člena ZPPDFT-1 (npr. državljanstvo je razvidno le iz osebne izkaznice in potnega lista, vozniško dovoljenje poleg tega ne vsebuje naslova stalnega in začasnega prebivališča, temveč le kraj ipd.).

 

Glede na določbo 23. člena ZPPDFT-1, na podlagi katere banka istovetnost stranke, ki je fizična oseba ugotovi in preveri z vpogledom v uradni osebni dokument stranke ob njeni osebni navzočnosti ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena ZPPDFT-1 in v primeru, če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, manjkajoče podatke pridobi iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka oziroma neposredno od stranke, vam IP predlaga, da se obrnete na vašo banko in povprašate, katera druga veljavna listina (npr. rojstni list, potrdilo o državljanstvu, izpis iz rojstne matične knjige ipd.) ali kakšna vaša pisna izjava, bi banki, poleg predloženega ji vozniškega dovoljenja (ob dejstvu, da nimate osebne izkaznice, niti potnega lista), zadostovala za preverjanje vaše istovetnosti za namen dviga gotovine iz TRR v obliki hranilne knjižice. Morda vam bo banka navedla še kakšne druge zakonske podlage in utemeljene razloge, ki ji nalagajo preverjanje istovetnosti strank zgolj na osnovi vpogleda v osebno izkaznico ali potni list, vsekakor pa tako ravnanje banke ne pomeni kršitve ZVOP-1.

 

Lep pozdrav,

 

Pripravila:                                                                               

mag. Petra Ratajec                                                                    Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo                                                   informacijska pooblaščenka

osebnih podatkov