Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Mnenja - VOP

+ -
Datum: 23.01.2018
Naslov: Uporaba tolmača na delovnem mestu
Številka: 0712-1/2018/102
Vsebina: Delovna razmerja, Uradni postopki, Pridobivanje OP iz zbirk
Pravni akt: Mnenje

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da Zavod za gluhe in naglušne zahteva delni dostop do vaših plačilnih list. Prosite za pojasnilo, kakšne so vaše pravice kot gluhe delavke, ki pri delu uporablja storitve tolmačenja na delovnem mestu. 

 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju, na podlagi 7. točki prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

IP uvodoma pojasnjuje, da se osebni podatki v skladu z določbo 9. člena ZVOP-1 v javnem sektorju (kamor sodijo tudi javni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

 

IP ob navedenem opozarja še na načelo sorazmernosti, določeno v 3. členu ZVOP-1: osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

 

Zakon za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru v smisli 9. člena ZVOP-1 je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14, v nadaljevanju ZZRZI) , ki v drugem odstavku 73. člena določa, da plača Sklad delodajalcu podporne storitve le za čas, ki ga izvajalec podpornih storitev porabi neposredno za pomoč invalidu, v četrtem odstavku istega člena pa še, da Sklad financira podporne storitve iz prejšnjega odstavka v obsegu največ do 30 ur mesečno po ceniku, ki ga sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo.

 

Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, je, kot določa 77. člen ZZRZI, javni finančni sklad, ki ga z namenom vzpodbujanja razvoja zaposlovanja invalidov v skladu s tem zakonom in ohranjanja delovnih mest zanje v imenu Republike Slovenije ustanovi Vlada Republike Slovenije. Soustanovitelja sklada sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob ustanovitvi prispeva v namensko premoženje sklada delež iz sredstev za invalidsko zavarovanje v višini, kot jo določi v skladu z zakonom in lahko na enak način povečuje njegovo vrednost. Zavod nameni za ustanovitev sklada delež sredstev v višini, kot je določeno v proračunu Republike Slovenije za namene povečanja zaposlenosti invalidov in lahko iz istega vira povečuje vrednost namenskega premoženja.

 

ZZRZI v drugem odstavku 81. člena določa, da morajo posamezniki in delodajalci Skladu na njegovo zahtevo posredovati tudi vse podatke, ki jih Sklad potrebuje pri odločanju o pravicah in obveznostih, za katere je pristojen, pri tem pa lahko, kot izhaja iz tretjega odstavka, Sklad podatke, ki jih pridobi od zavezancev iz prvega in drugega odstavka tega člena, uporabi samo za potrebe postopkov po tem zakonu.

 

Iz določil in načel drugega odstavka 1. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, v nadaljevanju ZJF) izhaja, da ta zakon določa tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanju z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in notranjem nadzoru javnih financ ter proračunskem inšpiciranju.

 

Tudi javni skladi morajo porabljati javna sredstva na način, da zagotovijo gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno dosežejo cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.

 

Na podlagi vseh zgoraj navedenih zakonskih podlag, IP zaključuje, da je Sklad za namene vodenja postopkov, za katere je pristojen, vsekakor upravičen pridobiti tiste vaše osebne podatke, na podlagi katerih je mogoče preveriti koliko ur podporne storitve je bilo obračunane in porabljene v določenem mesecu s ciljem preverjanja pravilnosti obračuna podporne storitve, katere povračilo je zahtevano. Iz vaših navedb izhaja, da je Sklad upošteval tudi načelo sorazmernosti, saj od vas ni zahteval celotnih plačilnih list, ampak zgolj tiste podatke, ki izkazujejo »porabo« podporne storitve v skladu z ZZRZI.

 

Dodajamo še, da je po našem vedenju zelo verjetno, da pri zahtevkih in obračunih plače mesečno lahko prihaja do razhajanj zaradi dejavnikov, ki vplivajo na višino plače in se lahko pojavijo v obdobju po njenem obračunu (npr. letni dopust ali stalež konec meseca ipd.). Tako bodo zahtevki in dejanska izplačila resnično uravnoteženi šele v določenem obdobju pod predpostavko, da gre za tekoče (so)financiranje plač in ne za njihovo povračilo.

 

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

 

                            Pripravila:

       Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

                           Informacijski pooblaščenec:

                      Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

                           informacijska pooblaščenka